Pisni vtisi

Sem študentka magistrskega študija na Filozofski fakulteti v Ljubljani in sem se po končani prvi stopnji odločila za Erasmus+ izmenjavo. Prijavila sem se za obdobje enega študijskega leta in po odobreni prijavi začela z urejanjem preostale dokumentacije. Kmalu zatem je del Evrope pretresla novica o hitrem širjenju virusa, ki je vplivalo na potek vsakdanjega življenja. Odgovorni na ljubljanski univerzi so nas pravočasno opozorili na sitaucijo in ponudili odstop od sporazuma. Ker je bila želja po drugačnem študijskem letu in novih kompetencah res velika, sem se odločila, da nadaljujem z odločitvijo sprejeto pred pandemijo. Septembra letos  sem se tako za eno leto preselila v žarišče virusa v prvem valu, v Madrid. Največji strah v vsem tem času je bil ta, da bodo zaprli meje in ne bom imela omogočenega prehoda med državami. K sreči je vse steklo kot načrtovano. 
Na faksu so nas pred uradnim začetkom predavanj povabili na dobrodošlico, kjer so nas obvestili o sprejetih ukrepih ter tudi o poteku predavanj, vaj in načinih ocenjevanja. Glede na to, da sem študentka magistrskega študija, vse obveznosti na faksu potekajo v živo. Ukrepi so strogi in veljajo za vsakega posameznika, ki vstopi na fakulteto. Med njimi je obvezno nošenje maske, razkuževanje rok ob vstopu na fakulteto, razkuževanje miz pred pričetkom predavanj, okna in vrata morajo biti ves čas odprta, zadrževanje v parku pred faksom in v kavarni ni dovoljeno, knjige iz knjižnic lahko dobimo le ob predhodnem naročilu, preden vstopimo v posamezno učilnico moramo skenirati QR kodo, kamor vnesemo naše podatke - to pomaga v primeru, da se v skupini kdo okuži in lahko ostale pravočasno opozorijo o nastali situaciji. Kljub vsemu naštetemu, življenje poteka normalno (v okvirih ukrepov države) in študenti (vsaj tisti na drugi stopnji) ne občutimo večje razlike pri poteku študijskega procesa. Z izpiti je tu malo drugače, saj se krediti pridobijo s sprotnim delom in oddajo zaključnih seminarskih nalog. To pomeni, da je izpitno obdobje namenjeno pisanju zaključnih del in ni izpitov, kot smo jih vajeni v Sloveniji. So nas pa na organizirani dobrodošlici seznanili, da bodo izpiti na prvi stopnji prilagojeni nastali situaciji (nekateri bodo izvedeni preko spleta, drugi v živo, tretji pa so se odločili za enak sistem kot na magistrskem študiju). 

Ne glede na drugačen ritem življenja, ki je posledica sprejetih ukrepov v boju proti virusu, bi se za Erasmus+ izkušnjo odločila vedno znova. Z univerzo in programom sem izjemno zadovoljna, profesorji so izredno razumevajoči, s kolegi smo ujeli lep ritem študija, Madrid sam po sebi pa še vedno dokazuje, da je z namenom oklicano za srčno mesto. 

Saludos de España

Septembra sem začel z izmenjavo v Valenciji in prav nič mi ni žal. Razpoloženje na kampusu in v mestu je sproščeno, mask na ulicah smo se že navadili. V prilagojeni obliki je vse normalno odprto in zdi se, da so se španci naučili živeti z virusom. En predmet opravljam na daljavo preko spleta, vse ostalo pa poteka na fakulteti. Všeč mi je sprememba okolja, jezika, vremena in kulture, način dela na fakulteti pa je tudi drugačen kot na biotehniški fakulteti. Menim da lahko kljub izredni situaciji, izmenjavo izkoristimo za nove priložnosti, pridobivanje novih izkušenj in sklepanje novih poznanstev.

Kljub temu, da sem se za odhod v tujino odločala kar nekaj časa, sem zelo vesela, da sem odšla. Ne glede na trenutno situacijo je to zame zelo dobrodošla izkušnja. Na ETSAB-u (Barcelona School of Architecture) se trudijo, da bi stvari potekale kar se da normalno. Občasno se v živo odvijejo korekture in sestanki v manjših skupinah. Na ta način ohranjamo osebni stik s sovrstniki, dogajanje pa se vsaj za trenutek premakne iz spletnih portalov.

"Erasmus+ prakso opravljam v Marbelli v Španiji. Na prakso sem sem se odpravila septembra 2020, torej v času, ko je bila Španija v precej slabi situaciji (vsaj po medijih), zaradi česar sem odhod rahlo preložila, nato pa se vseeno odločila, da odpotujem in izkazalo se je, da je bila to najboljša odločitev letošnjega leta. Izredno uživam v delu, super ljudje, okolje! Neprecenljiva izkušnja. Izkazalo se je, da je bila situacija vsaj na jugu Španije precej boljša od prikazanega, vse skupaj je potekalo precej normalno, seveda z upoštevanjem nošenja maske, ohranjanja primerne razdalje ter spoštovanja drugih ukrepov in omejitev, kar pa je seveda nujno v situaciji, v kateri se nahajamo. Ker smo vsi pri tem dosledni, se je situacija tukaj umirila, zato bodo počasi pričeli s sproščanjem ukrepov. Delo ves čas poteka nemoteno, s fizično prisotnostjo v pisarni. Če povzamem, nepozabna in neprecenljiva izkušnja, izredno sem vesela za priložnost, pridobljeno znanje in izkušnje, nove stike, povezave in priložnosti za nadaljnje delo."

Menim, da je Erasmus+ praksa neverjetna priložnost, ki ti odpre vrata v svet, tako na profesionalnem področju bodočega poklica kot na področju osebne rasti. Da imamo Erasmus študentje priložnost delati v državi po lastni izbiri, se poklicno izboljšati in pridobiti nove kompetence, se mi zdi izredno pomembno in menim, da bi to moral izkoristiti vsak študent vsaj enkrat. Sama imam priložnost se izobraževati oziroma delati na največjem univerzitetnem kliničnem centru v eni izmed regij Španije, in z gotovostjo lahko potrdim, da mi bo vse naučeno izjemno koristilo tako pri delu v Sloveniji kot pri morebitnemu iskanju zaposlitve v tujini. Tekom prakse bom imela priložnost videti veliko področij svojega bodočega dela in tudi področja, ki so z mojim poklicem neposredno povezana, kar se mi zdi velika prednost. Na kliniki se bom imela priložnost naučiti stvari, ki jih tekom študija in prakse v Sloveniji žal nisem imela možnosti videti in tega se neizmerno veselim. Ker pri komunikaciji s pacienti in zaposlenimi na kliniki uporabljam tuj jezik, je napredek pri jeziku skokovit, kar je se ena izmed velikih prednosti Erasmus prakse.

Vsaka izkušnja je dragocena, omogočena praksa v tujini pa je po mojem mnenju neprecenljiva izkušnja in okno v poklicni svet. 

Izkušnja opravljanja Erasmus+ prakse v tujini je bila zame neprecenljiva in nezamenljiva; zame je bil to čas prehoda med študijem in zaposlitvijo, v katerem nisem pridobila le poklicnih kompetenc, temveč vsekakor zrasla tudi kot človek.

Možnost postati del delovnega kolektiva institucije druge države ter se povezati s sodelavci kljub temu da oni ne vedo angleško, ti pa ne prav dobro njihovega jezika, od tebe zahteva nemalo domišljije za kreativno reševanje vsakodnevnih izzivov (takih, ki nastanejo zaradi jezikovnih barier, kakor tudi razlik v mišljenju ali razumevanju sveta), fleksibilnosti, angažiranosti in trdne volje, ki pa se ob koncu, dobro opravljenem delu ter spletenih prijateljskih vezeh, nedvomno več kot splača. Opravljanje dela v tujem okolju te prisili, da prestopiš okvire svojega nemalokrat rutinskega opravljanja nalog, poskusiš nove metode, postaneš pogumnejši in bolj odprt. Da si »Erasmus študent« v pravem pomenu besede lahko rečeš takrat, ko te neznane kulture in drugačna mišljenja več ne plašijo, pač pa navdajo z radovednostjo izvedeti še več. Hkrati ob tem, ko ljudem iz tujine razlagaš o Sloveniji (za katero jih veliko sploh še slišalo ni), njenih običajih, znamenitosti in lepotah, reflektiraš tudi lasten odnos do naše države, postaneš ponosen na stvari, ki jih prej morda sploh nisi opazil in cenil, ob tem pa ugotoviš ugotoviš, kaj bi bilo mogoče narediti, da bi bila naša domovina še boljša.

Spoznavati študente iz vseh koncev sveta in najrazličnejših študijskih okolij, graditi prijateljske odnose z domačini ter odkrivati skrite kotičke in majhne skrivnosti sprva tujega mesta na povsem drugem koncu Evrope, me po vrnitvi domov navdaja z zagonom in novo voljo za iskanje novih (študijskih, poklicnih in delovnih) izkušenj in premagovanje nadaljnjih izzivov.