Že četrta podelitev nagrad in pohval dr. Uroša Seljaka za najboljše znanstvene objave študentk in študentov

Dr. Uroš Seljak, profesor na Oddelku za fiziko na Univerzi Kalifornije, Berkeley, alumen UL in mentor pri Ameriško-slovenski izobraževalni fundaciji (ASEF), je leta 2021 prejel prestižno nagrado Gruberjeve fundacije Univerze Yale za ključen prispevek k raziskavam v kozmologiji. S svojim delom nagrade – 150.000 ameriškimi dolarji – je ustanovil nagradni dobrodelni sklad za študente prve in druge stopnje, s katerim v obliki nagrade dr. Uroša Seljaka v znesku 10.000 ameriških dolarjev vsako leto podpre najboljše znanstvene objave slovenskih študentk in študentov, ne glede na to, na katerem slovenskem visokošolskem zavodu študirajo.

Nagrado sta letos prejela Jovana Videnović s Fakultete za računalništvo Univerze v Ljubljani (UL FRI) za objavo Vizualno sledenje objektom s SAM2 na podlagi pomnilnika z upoštevanjem distraktorjev (A Distractor-Aware Memory for Visual Object Tracking with SAM2) in Martin Justin s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (UL FF in UM FF) za objavo Več upanja za spravljivost (More Hope for Conciliationism).

Pohvale so letos prejeli Tina Šaula z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL BF) za objavo Izboljšanje hranilne vrednosti mlevskih frakcij grahove moke s fermentacijo (Enrichment of the nutritional value of pea flour milling fractions through fermentation), Vita Movrin z Instituta »Jožef Stefan« (IJS) za objavo Začetek zapiranja epitelijske rane kot posledica aktivne nestabilnosti v aktomiozinskem obroču (Initiation of epithelial wound closure by an active instability at the purse string), ter Vladimir Smrkolj in Aljoša Škorjanc z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (UL MF) za objavo GOReverseLookup: Orodje za obratno analizo Genske Ontologije (GOReverseLookup: A Gene Ontology Reverse Lookup Tool). 

Podelitve se je udeležil dr. Uroš Seljak, ki je svojem govoru izpostavil zaskrbljenost zaradi trenutnih družbenih razmer in izzivi, s katerimi se sooča znanost: »Različne sile in pritiski so pripomogli k tem, da se znanosti ne ceni med ljudmi in da se jo marsikdaj dobesedno zanika. Proti tem trendom se moramo boriti in upam, da bo ta nagrada na nekakšen simboličen način poskus upora proti tem trendom in poskus tega, da rečemo, da so znanstvene metode, razmišljanje z lastno glavo in uporaba znanstvenih metod edina pot, da gredo stvari naprej in pride do razvoja. Drugih metod ni. Zaradi tega se mi zdi še toliko bolj pomembno v tem trenutku, da se tako spodbujanje znanstvenih metod in raziskovanja začne že pri mlajših. Običajno se raziskovanje začenja na doktorskem študiju, a meni se zdi, da je pomembno to spodbujati že prej, že na dodiplomskem študiju, da se mladi čim prej seznanijo z metodami znanosti, da vidijo, da so smiselne.«

Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, je nagrajene spodbudil k nadaljnjemu raziskovanju v dobrobit človeštva: »Nosilci družbe znanja ste mladi – tisti, ki razumejo probleme, znajo ustvarjati nova spoznanja in jih znajo uporabiti v dobrobit človeštva. Na krilih radovednosti in oboroženi z znanjem lahko odpirate poti, ki so bile še včeraj nepredstavljive. Ob tem pa ne smemo pozabiti na mentorje. Vi ste tisti, ki z mladimi delite izkušnje, jih vodite in jim stojite ob strani na poti k odgovorni vlogi v družbi. Brez vaše podpore in predanosti danes ne bi slavili teh dosežkov.«

Zbrane je nagovoril tudi dr. Rok Sekirnik, direktor Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF, ki je v svojem govoru poudaril vlogo, ki jo igrajo vlogo nagrad dr. Uroša Seljaka pri povezovanju slovenske znanosti z mednarodnim prostorom: »Že od začetkov pred dobrimi enajstimi leti je cilj fundacije ASEF enak – spodbujati mlade slovenske talente, ter jim omogočati, da zgradijo most med slovenskim in mednarodnim akademskim prostorom. Zato sem izjemno vesel in ponosen, da s to nagrado spodbujamo študente slovenskih univerz, da se zgodaj v svojih karierah vključijo v znanost in da sodelujejo na raziskavah s svojih področij že v času dodiplomskega študija. Na ta način gradimo skupnost mladih intelektualcev, ki stremi k akademski odličnosti, prispeva k slovenski znanosti in širšemu razvoju družbe. To so tudi temeljne vrednote, za katere si prizadevamo vsi v Ameriško-slovenski izobraževalni fundaciji ASEF.«

V imenu strokovne komisije za nagrado dr. Uroša Seljaka je zbrane nagovoril še predsednik komisije, prof. dr. Simon Horvat. Spomnil je na pomen iskanja soglasja v razdeljenem svetu: »Danes je razsvetljensko načelo razuma vse pogosteje pod vprašajem, kar zmanjšuje možnosti za konstruktivno družbeno razpravo. Ambiciozni in predani mladi znanstveniki z drznimi idejami ter etično in moralno držo bodo v prihodnje še toliko bolj potrebni – sploh v svetu, ki je pogosto negotov glede pomena znanosti za dobrobit človeštva in planeta. Lep primer tega duha mladih znanstvenikov predstavlja nagrajeni članek Martina Justina, ki pokaže, da razhajanja med enakovrednimi sogovorniki niso znak šibkosti razuma, temveč priložnost za globlji vpogled in iskanje soglasja – dokaz, da upanje v moč razuma in znanosti ostaja živo.«

V komisiji poleg prof. dr. Horvata sodelujejo še dr. Uroš Seljak (Univerza v Kaliforniji, Berkeley), dr. Klementina Fon Tacer (Texas Tech University), dr. Veronika Fikfak (University College London), dr. Andrej Košmrlj (Princeton University), dr. Marta Verginella (Filozofska fakulteta UL), dr. Maruša Bradač (Fakulteta za matematiko in fiziko UL). Letos je komisija prejela 12 prijav, med temi je bilo kar osem kandidatk. 

Jovana Videnović (UL FRI) se je v svojem raziskovalnem delu Vizualno sledenje objektom s SAM2 na podlagi pomnilnika z upoštevanjem distraktorjev posvetila problemu vizualnega sledenja splošnim objektom, pri katerem mora algoritem na podlagi zgolj ene označene slike prepoznati in segmentirati isti objekt skozi celoten videoposnetek. Sodobni algoritmi imajo pri tem težave, zlasti v prisotnosti podobnih objektov (distraktorjev), ki zmotijo sledenje, ali kadar tarča začasno izgine iz vidnega polja. Mentor nagrajenke je prof. dr. Matej Kristan.

Kandidatka je razvila metodo DAM4SAM, ki temelji na analizi modela SAM2 podjetja Meta in vključuje napreden spominski sistem in mehanizem za posodabljanje vizualnega modela objekta. Oblikovala je tudi novo podatkovno zbirko za analizo sledilnih algoritmov v zahtevnih razmerah. Metoda DAM4SAM je na desetih standardnih zbirkah presegla obstoječe sledilnike in dokazala svojo širšo uporabnost. Raziskava je pomemben prispevek k razvoju umetne inteligence in omogoča nove aplikacije v navigaciji, biomedicini, videoprodukciji in nadzornih sistemih.

Martin Justin (UL FF in UM FF) se je v svojem raziskovalnem delu osredotočil na filozofsko vprašanje, kako naj ravnamo, ko se v mnenju razhajamo z osebo, ki ima enako znanje in presojo kot mi. V članku Več upanja za spravljivost, objavljenem v ugledni reviji Episteme, zagovarja tako imenovani spravljivostni princip, ki predlaga, da v primeru nesoglasja zmanjšamo zaupanje v svoje stališče. Mentorica nagrajenca je prof. dr. Olga Markič.

S tem je pokazal, da številne kritike tega principa temeljijo na zmedi med problemom nesoglasja in splošnejšim vprašanjem o dokazilih višjega reda. Njegova analiza omogoča ponovno utemeljitev spravljivostnega pristopa in pomembno prispeva k sodobni epistemologiji. Delo odpira prostor za bolj racionalno obravnavo nesoglasij v znanosti, filozofiji in širši družbi.

Tina Šaula (UL BF) v znanstveni objavi Izboljšanje hranilne vrednosti mlevskih frakcij grahove moke s fermentacijo obravnava izboljšanje prehranske vrednosti frakcij grahove moke z mlečnokislinsko fermentacijo. Interdisciplinarna študija je analizirala vpliv priprave frakcij moke v industrijskem merilu in pogojev fermentacije na vsebnost hranil, antinutritivnih snovi, gama aminomaslene kisline (GABA), poliaminov in biogenih aminov. Mentor pohvaljenke je prof. dr. Blaž Cigić.

Raziskava je pokazala, da frakcija moke z manjšimi delci vsebuje več proteinov, mineralov in poliaminov, s škrobom bogata frakcija z večjimi delci pa vsebuje manj fitata, kar vpliva na boljšo biološko dostopnost železa. Fermentacija z bakterijo Lactiplantibacillus plantarum je rezultirala v znižani vsebnosti aninutritivnih snovi, kot sta fitat in histamin, ter povečani vsebnosti GABA, spontana fermentacija pa je vodila do nastanka prehransko neželenih biogenih aminov.

Projekt je rezultat uspešnega sodelovanja med akademsko sfero in industrijo ter prispeva k ciljem krožnega gospodarstva. Znanstvena odličnost je potrjena z objavo v reviji Food Chemistry (IF 9,8), kjer je kandidatka prva avtorica.

Vita Movrin (IJS) se je v svojem raziskovalnem delu Začetek zapiranja epitelijske rane kot posledica aktivne nestabilnosti v aktomiozinskem obroču posvetila teoretični analizi procesa zaprtja ran v epitelnem tkivu, ki je kot vrhnja plast organov ključna zaščita pred zunanjimi vplivi. Obstoječi modeli so predpostavljali, da se rana zaceli zaradi povečane mehanske napetosti na njenem obodu, Vita Movrin pa razvije povsem nov teoretični pristop. Njen model obravnava epitel kot avtonomen dinamični sistem, v katerem se celjenje sproži spontano kot posledica povratne zanke med deformacijo celic in nastankom aktivnih napetosti na medceličnih stikih. Mentor pohvaljenke je znan. sod. Matej Krajnc.

Z analizo stabilnosti in numeričnimi simulacijami pokaže, da je rana lahko rezultat dinamične nestabilnosti, ne pa vnaprej predpostavljenih sil. Gre za prvi tovrstni model, ki odpira nove možnosti razumevanja mehanskega odziva tkiv in je pomemben prispevek k teoretični biologiji ter razvoju biomehanskih pristopov v medicini.

Vladimir Smrkolj in Aljoša Škorjanc (UL MF) sta sodelovala pri razvoju novega bioinformacijskega orodja GOReverseLookup, ki je konceptualni preobrat v analizi genov. Namesto da bi raziskovalci začeli z znanim seznamom genov, lahko zdaj izhajajo iz biološkega pojava, kot sta vnetje ali rak, in orodje izračuna, kateri geni so z njim statistično povezani. Tak pristop je posebej dragocen v zgodnjih fazah raziskav ter omogoča analizo tudi pri redkih boleznih in manj raziskanih stanjih. Orodje vključuje podatke iz več bioinformacijskih baz in podpira translacijo ugotovitev med poljubnimi organizmi. Mentor pohvaljencev je doc. dr. Nejc Umek

GOReverseLookup je bil uspešno preizkušen pri revmatoidnem artritisu, kroničnem vnetju in tumorigenezi. Omogoča raziskave po načelu od pojava h genu, vključuje napredno konfiguracijo analiz in vključevanje ortolognih genov iz modelnih organizmov. Zaradi odprte dostopnosti in praktične uporabnosti je pomemben prispevek k razvoju sodobne bioinformatike in funkcionalne genomike.