Mednarodna konferenca Vključujoča dolgoživa družba izpostavila pomen medgeneracijske solidarnosti in prenosa znanja v prakso

Dogodek je nastal na pobudo Kompetenčnega centra za socialne inovacije za zdravo in aktivno staranje Univerze v Ljubljani in združil priznane strokovnjake iz Slovenije in tujine. Predstavlja tudi pomemben korak k prenosu znanja v prakso, saj je izpostavila priložnosti in dobre prakse, ki jih dolgoživa družba odpira posameznikom, organizacijam, skupnostim in državi.

Konferenco je podprl minister za solidarno prihodnost, g. Simon Maljevac, ki je skupaj s prorektorico Univerze v Ljubljani, prof. dr. Ksenijo Vidmar Horvat, in vodjo Kompetenčnega centra, prof. dr. Vladom Dimovskim, nagovoril udeležence ob otvoritvi.

"Skrbno moramo premisliti, kako dolgoživost kot cilj in vrednoto prenesti v naše kurikule in sočasno učiti o pomenu intelektualnega dela, kritičnega branja in poglobljenega študija za kognitivno vitalnost, prožnost duha in mentalno zdravje v starejših življenjskih ciklih. Starejše generacije nam lahko pomagajo pri razširjanju pomena znanosti, vednosti in učenja. Pomagajo nam lahko zgraditi četrti steber univerze za 21. stoletje, to je vseživljenjsko učenje. Kakovostna dolgoživost se ne začne s prehodom iz aktivnega  življenja v upokojitev, temveč se začne v mladih letih," je med drugim izpostavila prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat.

Govorke in govorci so izpostavili, da staranje prebivalstva ne predstavlja le izziva, temveč predvsem priložnost za posameznike, delovne organizacije oziroma zaposlovalce ter družbo oziroma državo. Projekcije kažejo, da je staranje dolgoročen proces, na katerega se je treba pravočasno pripraviti s premišljenimi ukrepi in inovacijami.

Poseben poudarek je bil namenjen medgeneracijski solidarnosti in izzivom starizma, ki je najpogostejša oblika diskriminacije v Sloveniji. Predsodki na podlagi starosti prizadenejo tako mlade kot starejše, zato je ključnega pomena ozaveščanje ter spodbujanje medgeneracijskega spoštovanja. Na prisotnost starizma opozarja tudi razstava Obrazi starosti, ki so jo pripravili študenti in študentke Naravoslovnotehniške fakultete UL pod mentorstvom izr. prof. Primoža Fijavža, prof. dr. Raše Urbas in doc. dr. Anamarije Kejžar, ter je na ogled na Novem trgu v Ljubljani do 20. oktobra.

Slovenija kot dolgoživa družba – razprava o strategijah za prihodnost

V okviru konference je potekala tudi panelna razprava Slovenija kot dolgoživa družba, ki jo je moderirala doc. dr. Anamarija Kejžar (Fakulteta za socialno delo UL, članica Kompetenčnega centra za socialne inovacije za aktivno in zdravo staranje UL). Na njej so sodelovali prof. dr. Vlado Dimovski, Ekonomska fakulteta UL, vodja Kompetenčnega centra za socialne inovacije za aktivno in zdravo staranje UL, prof. dr. Vesna Leskošek, upokojena profesorica Fakultete za socialno delo UL, g. Aleš Kenda, Ministrstvo za solidarno prihodnost, g. Marjan Ravnikar, predsednik Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale.

Govorci so razmišljali o tem, kako dolgoživost preoblikovati v priložnost za bolj vključujočo družbo. Obravnavali so vprašanja nacionalnega usklajevanja politik staranja, pomena tehnologije za kakovostno življenje starejših ter njihove vloge kot mentorjev, prostovoljcev in nosilcev znanja. Ob tem so opozorili na ranljive skupine, ki pogosto ostajajo spregledane, ter poudarili, da je ključno graditi skupnosti, v katerih so storitve, mobilnost in družbeno življenje dostopni vsem generacijam. Izpostavili so tudi primere dobrih praks in odprli razpravo o Strategiji dolgožive družbe ter potrebnih korakih za prihodnost. 

Celotno panelno razpravo si lahko ogledate na YouTube profilu Univerze v Ljubljani.