Znane so prejemnice in prejemniki najvišjih državnih nagrad in priznanj na področju znanosti 2025

Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju medicinske virologije prejme akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc, z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (UL MF). Akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc je s svojimi raziskavami virusov, ki povzročajo nevarne bolezni pri ljudeh, pomembno prispevala k varnosti javnega zdravja. Njeno delo je pomagalo bolje razumeti in obvladovati izbruhe nevarnih virusov tako v Sloveniji kot drugje po svetu. Odkrila je povsem novo vrsto virusa in ga poimenovala Dobrava. Razvijala je metode za hitro odkrivanje virusov, kar je vodilo do prelomnega znanstvenega spoznanja, da lahko okužba z virusom Zika med nosečnostjo pri plodu povzroči okvare možganov. Rezultati njenih raziskav omogočajo boljše preprečevanje in zdravljenje nalezljivih bolezni ter predstavljajo pomemben temelj za sodobno medicinsko virologijo.

Puhovo nagrado za življenjsko delo na področju razvoja farmacevtskih izdelkov in tehnoloških procesov v industriji prejme prof. dr. Franc Vrečer s podjetja KRKA, d. d., Novo mesto in Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani (UL FFA). Prof. dr. Franc Vrečer je z inovativnim prispevkom na področju razvoja trdnih farmacevtskih oblik zdravil pomembno zaznamoval slovensko farmacevtsko industrijo. V podjetju KRKA je vodil številne razvojne projekte ter imel pomembno vlogo pri uveljavitvi novih metod dela. Ključno je prispeval k razvoju sodobnih farmacevtskih oblik, kot so zdravila v obliki pelet, ki podjetju KRKA zagotavljajo vodilno mesto med generičnimi proizvajalci. Je soavtor več kot 30 mednarodnih patentov in avtor številnih visoko citiranih znanstvenih objav. Kot redni profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani je pomembno prispeval k uveljavitvi magistrskega študija Industrijska farmacija in sodeloval pri razvoju strokovnega farmacevtskega izrazoslovja.

Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju kemijskega in biokemijskega mikroprocesnega inženirstva prejmeta prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl in prof. dr. Igor Plazl s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL FKKT). Prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl in prof. dr. Igor Plazl sta med pionirji, ki spreminjajo način razvoja kemijskih in biokemijskih procesov. V svojih laboratorijih načrtujeta miniaturizirane pretočne sisteme in mikroreaktorje – majhne, a izjemno zmogljive naprave, v katerih reakcije in izolacije produktov potekajo hitreje, z manj porabljene energije in manj nastalih odpadkov. S pomočjo matematičnih modelov natančno napovedujeta potek procesov in tako razvijata učinkovitejšo ter okolju prijaznejšo proizvodnjo zdravil in kemikalij. Njune inovacije ne ostajajo le v znanstvenih publikacijah, ampak jih prenašata tudi v slovensko industrijo, kjer pomagajo graditi temelje trajnostne proizvodnje.

Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju mikroskopskih izvorov laserske in kvantne svetlobe prejme izr. prof. dr. Matjaž Humar z Instituta »Jožef Stefan«, Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (UL FMF) in Centra odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije – NANOCENTER. Izr. prof. dr. Matjaž Humar raziskuje nove optične naprave, ki niso narejene iz klasičnih trdih materialov, ampak iz mehkih in bioloških snovi. Zato imajo posebne lastnosti in jih lahko uporabimo v kvantni tehnologiji, za medicinsko diagnostiko in za proučevanje procesov v celicah. S svojo skupino raziskovalcev je kot prvi na svetu razvil izjemno občutljive laserje iz milnih mehurčkov in laserje, ki so jih vgradili v žive celice. Prav tako so prvi na svetu ustvarili prepletene fotone v tekočih kristalih, ki omogočajo, da lahko kvantne lastnosti svetlobe prvič spreminjamo z električnim poljem – podobno kot pri LCD zaslonih.

Puhovo nagrado za vrhunske dosežke za razvoj in uporabo napredne oblike celične imunoterapije za zdravljenje raka prostate prejmejo dr. Mateja Gabrijel Blatnik z Laboratorija za celično inženirstvo in Inštituta za patofiziologijo UL MF, prof. dr. Helena H. Chowdhury z Laboratorija za celično inženirstvo in Inštituta za patofiziologijo UL MF, prof. dr. Marko Kreft z Laboratorija za celično inženirstvo, Inštituta za patofiziologijo UL MF in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL BF), doc. dr. Simon Hawlina s Kliničnega oddelka za urologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in s Katedre za kirurgijo, UL MF, prof. dr. Matjaž Jeras z UL FFA in akad. prof. dr. Robert Zorec z Laboratorija za celično inženirstvo in Inštituta za patofiziologijo UL MF. Skupina raziskovalcev je razvila napredno obliko celične imunoterapije, ki predstavlja varnejšo in učinkovitejšo možnost zdravljenja rakavih obolenj. Namesto klasičnih imunoterapij, ki so pogosto povezane z resnimi stranskimi učinki, so uporabili bolnikove lastne dendritične celice, ki imunski sistem »naučijo« prepoznati in uničiti rakave celice. Z električnim impulzom so te celice združili z bolnikovimi tumorskimi celicami in ustvarili t. i. imunohibridome, ki sprožijo ciljno usmerjeni imunski odziv. Terapijo so preizkusili pri bolnikih z rakom prostate, rezultati pa so pokazali, da je zdravljenje varno, spremeni imunske odzive bolnikov in lahko podaljša njihovo preživetje.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju fotovoltaike prejme izr. prof. dr. Marko Jošt s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE). Izr. prof. dr. Marko Jošt se na področju fotovoltaike in sončnih celic osredotoča na raziskave novih materialov za pretvarjanje sončne svetlobe v elektriko, zlasti na perovskit. Raziskuje po zgradbi preprostejše oz. enospojne in naprednejše oz. tandemske perovskitne sončne celice, ki sodijo med nove fotovoltaične tehnologije. Njegovo delo je pripomoglo k večji učinkovitosti sončnih celic na osnovi perovskita in tudi k razumevanju njihovega delovanja in daljši življenjski dobi. S tem je pomembno prispeval k svetovnemu razvoju te nove tehnologije in njeni uporabi v industrijski proizvodnji. 

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov prejme prof. dr. Andrej Zorko z Instituta »Jožef Stefan« in UL FMF. Prof. dr. Andrej Zorko s svojimi številnimi prelomnimi odkritji povsem novih kvantnih stanj in pojavov postavlja smernice razvoja hitro razvijajočega se znanstvenega področja kvantnih materialov. Gre za materiale, katerih lastnosti ni moč pojasniti v okviru klasične fizike, ampak so za to potrebni koncepti kvantne mehanike. Odkrivanje in razumevanje teh materialov zagotavlja dragocen vpogled v zapleteno kvantno naravo snovi in odpira vrata razvoju naprednih tehnologij, kot so izjemno zmogljivi kvantni računalniki in zelo občutljivi kvantni senzorji. Njegovi znanstveni dosežki so mednarodno odmevni in omogočajo razvoj sodobnih visokotehnoloških aplikacij.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju raziskovanja finančne negotovosti in ekonomskih politik prejme prof. dr. Miroslav Verbič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (UL EF) in Inštituta za ekonomska raziskovanja. Raziskave prof. dr. Miroslava Verbiča prispevajo k boljšemu razumevanju vplivov finančnih kriz in odločitev držav na podjetja in celotno gospodarstvo, zlasti v Sloveniji in evroobmočju. V njih pokaže, kako lahko finančna negotovost zavira investicije podjetij in gospodarsko rast, ter predlaga ukrepe, ki bi jih lahko vlade in centralne banke sprejele za večjo stabilnost v težkih časih. To odločevalcem daje na voljo boljše smernice za zaščito delovnih mest, podporo podjetjem in zagotavljanje finančne stabilnosti. Njegove ugotovitve so dragoceno orodje za strateško upravljanje gospodarstva, še zlasti v kriznih obdobjih.

Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike prejme prof. dr. Uroš Seljak z Univerze v Kaliforniji, Berkeley in Nacionalnega laboratorija Lawrence Berkeley. Prof. dr. Uroš Seljak s svojim delom na področju kozmologije in astrofizike pomembno krepi slovensko prepoznavnost in ugled slovenske znanosti v mednarodnem prostoru. Svetovno priznan je zaradi svojega raziskovalnega dela na področju kozmičnega prasevanja – kozmičnega mikrovalovnega sevanja ozadja, ki predstavlja najzgodnejšo sliko vesolja. Za svoje vrhunske znanstvene dosežke je prejel vrsto pomembnih nagrad – med njimi tudi Gruberjevo nagrado, najprestižnejšo nagrado s področja kozmologije. Na Univerzi v Ljubljani je ustanovil sklad, iz katerega se financirajo Nagrade dr. Uroša Seljaka za najboljše znanstvene članke študentov prve in druge stopnje. Ob svoji karieri v ZDA tudi dobro sodeluje s slovenskimi raziskovalnimi institucijami in je preko fundacije ASEF gostil več nadarjenih slovenskih študentov. 

Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju diskretne matematike prejme prof. dr. Tomaž Pisanski s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, z Inštituta Andrej Marušič in Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju preučevanja slovenske politične zgodovine prejme prof. dr. Andrej Rahten, s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ZRC SAZU in z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju sistemske in molekularne biologije prejme prof. dr. Kristina Gruden z Nacionalnega inštituta za biologijo. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju interdisciplinarnih raziskav literature in kulture med 16. in 19. stoletjem prejme doc. dr. Luka Vidmar z ZRC SAZU in Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju biologije dreves prejme dr. Jožica Gričar z Gozdarskega inštituta Slovenije. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju biomolekularnih simulacij prejme prof. dr. Urban Bren s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in Inštituta za okoljevarstvo in senzorje. 

Prejemnicam in prejemnikom iskreno čestitamo. 

Slavnostna podelitev najvišjih državnih nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti bo na predvečer dneva znanosti, v nedeljo, 9. novembra 2025, ob 20.00 v Cankarjevem domu.

Zoisove in Puhove nagrade in priznanja ter priznanje ambasadorka oz. ambasador znanosti Republike Slovenije so najvišja in najbolj prestižna priznanja v Republiki Sloveniji za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in tehnologij, razvojne dejavnosti ter inovacij. Podeljuje jih Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije izmed uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev. Kandidatke in kandidate za članice in člane Odbora predlagajo Slovenska akademija znanosti in umetnosti, univerze in visokošolski zavodi, raziskovalni zavodi, gospodarske organizacije in posamezne raziskovalke oz. raziskovalci.

Zoisove in Puhove nagrade izkazujejo in izpostavljajo izjemen prispevek prejemnic in prejemnikov k razvoju znanosti in inovacij. Dosežki so vzor in motivacija za mlade, naslednje generacije raziskovalk in raziskovalcev. S podeljevanjem teh nagrad Republika Slovenija javno priznava pomen znanosti za družbo ter spodbuja k znanstvenemu raziskovanju in inovacijam. 

Zoisove nagrade in priznanja ter priznanje ambasadorka oz. ambasador znanosti RS se podeljujejo od leta 1998, Puhova priznanja od leta 2005, Puhove nagrade pa od leta 2017.