Rektorjeva nagrada Univerze v Ljubljani že 15 let nagrajuje najboljše inovacije
Katja Kodba/STA
Datum objave:
Danes je na Univerzi v Ljubljani potekala slavnostna podelitev rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani, ki letos praznuje 15. obletnico. Nagrada, ki velja za eno najprestižnejših univerzitetnih priznanj na področju inovacij, že petnajst let spodbuja podjetniški in inovacijski potencial študentov, raziskovalcev in alumnov Univerze v Ljubljani ter krepi povezovanje akademskega znanja z gospodarstvom in družbo.
Rektorjeva nagrada, ki poteka v sodelovanju z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem (LUI), vsako leto izpostavi najobetavnejše tehnološke in družbene inovacije ter njihovim ustvarjalcem nudi podporo pri nadaljnjem razvoju in preboju na trg.
Na letošnji jubilejni prireditvi so bili razglašeni najboljši trije projekti v vsaki izmed treh kategorij: študentk in študentov, alumen in alumnov, raziskovalk in raziskovalcev, ter študentk in študentov 1. in 2. stopnje ter alumnov z idejami za izzive družbe. Finalisti so svoje inovacije predstavili pred strokovno komisijo, ki so jo sestavljali Jakob Gajšek (Ljubljanski univerzitetni inkubator), dr. Blaž Zupan (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani), Jan Kajba (JK Consulting), Vladimir Milovanovič (Agencija SPIRIT Slovenija), Tanja Kovačič (Pisarna za prenos znanja Univerze v Ljubljani) in Polona Juvančič (Pisarna za prenos znanja Univerze v Ljubljani).
Komisija je med številnimi prijavljenimi projekti izbrala tiste, ki poosebljajo ustvarjalnost, inovativnost in zavezanost k trajnostnemu razvoju.
Kategorija študentk in študentov, alumen in alumnov na Univerzi v Ljubljani
1. mesto: Peletni ekstruder za 3D tiskalnike
Člani ekipe: Matevž Menart (Fakulteta za strojništvo UL)
Izdelan je bil lahki peletni ekstruder za 3D tiskalnike, ki ga je mogoče namestiti na vse obstoječe modele. Ključna prednost naprave je izjemno nizka masa, dosežena z uporabo nekonvencionalnih materialov, kar omogoča hitrejše gibanje in krajši čas tiskanja. Ekstruder ima posebno obrabno površino, ki podaljšuje njegovo življenjsko dobo, hkrati pa omogoča preprosto zamenjavo “srca” naprave v le treh minutah – po menjavi se delovanje povrne na kakovost prve uporabe.Sistem vključuje tudi lasten kalibracijski program, ki na podlagi predhodnih meritev samodejno uravnava pretok materiala, kar zagotavlja natančen in enakomeren tisk.
2. mesto: Nanotelesa – biotehnološka platforma prihodnosti brez uporabe živali
Člani ekipe: Gašper Žun (Biotehniška fakulteta UL, Inštitut "Jožef Štefan"), Dejan Slokar (Sartorious BIA Separations), prof. dr. Uroš Petrovič (Biotehniška fakulteta, Inštitut "Jožef Štefan", Bor Krajnik, Inštitut "Jožef Štefan", Anja Novak (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, Pia Kobal (Biotehniška fakulteta UL), dr. Frenk Smrekar (Jafral d.o.o.)
Nanotelesa so posebna protitelesa lam in alpak, ki se izjemno natančno vežejo na ciljne molekule, zato imajo velik potencial v diagnostiki in zdravljenju bolezni. Projekt razvija novo platformo za proizvodnjo nanoteles v mikroorganizmih, ki posnema naravni imunski odziv, vendar brez uporabe živali. Postopek je hitrejši, cenejši, etičen in trajnosten, saj drago vzdrževanje živali zamenja laboratorijski proces. S tem postajajo nanotelesa dostopnejša za raziskave, medicino in biotehnologijo, hkrati pa se odpira prostor za uporabo tudi v veterini in agronomiji.
3. mesto: Dvokomponentna imunoterapija raka – aktivacija imunskega sistema z nadzorovano celično smrtjo
Člani ekipe: dr. Sara Orehek (Kemijski inštitut), dr. Iva Hafner Bratkovič (Kemijski inštitut), dr. Taja Železnik Ramuta (Kemijski inštitut), dr. Borna Jurković (Kemijski inštitut), dr. Roman Jerala (Kemijski inštitut)
Projekt predstavlja razvoj nove oblike imunoterapije raka, ki temelji na sprožitvi imunogene celične smrti (ICD) v rakavih celicah. Gre za kombinacijo dveh beljakovin – GSDMD in NINJ1, ki povzročita uničenje tumorskih celic in hkrati sprožita močan imunski odziv proti njim. Tak pristop omogoča, da imunski sistem sam prepozna in napade rakave celice. Predklinične raziskave so pokazale regresijo tumorjev in remisijo pri zdravljenih živalih, kar dokazuje velik potencial nove strategije za zdravljenje različnih oblik raka.
Kategorija raziskovalk in raziskovalcev, redno zaposlenih na Univerzi v Ljubljani
1. mesto: IceJet – rezanje z ledom namesto peska
Člani ekipe: asist. dr. Marko Jerman (Fakulteta za strojništvo UL), izr. prof. dr. Joško Valentinčič (Fakulteta za strojništvo UL), dipl. inž. Pavel Drešar (Fakulteta za strojništvo UL), doc. dr. Izidor Sabotin (Fakulteta za strojništvo UL), asist. dr. Andrej Lebar (Fakulteta za strojništvo UL, Zdravstvena fakulteta UL)
IceJet predstavlja novo generacijo tehnologije rezanja z abrazivnim vodnim curkom (AVC), ki namesto mineralnega peska uporablja ledene delce ohlajene na kriogene temperature. Ti dosegajo trdoto primerljivo z mineralnimi abrazivi, po obdelavi pa se preprosto stopijo – kar pomeni 99 % manj odpadkov in popolnoma čist obdelovanec. Tehnologija je idealna za panoge, kjer je čistoča ključna (prehrambna, letalska, ladjedelniška industrija). Proces potrebuje le vodo in elektriko, kar zmanjšuje logistične stroške in okoljski vpliv.
2. mesto: Termično stabilen inzulin
Člani ekipe: izr. prof. dr. Martin Gazvoda (UL FKKT), Anže Jenko (UL FKKT), dr. Dominik Jankovič (UL FKKT), prof. dr. Janez Košmrlj (UL FKKT), izr. prof. dr. San Hadži (UL FKKT), izr. prof. dr. Sergej Pirkmajer (UL MF), dr. Katarina Miš (UL MF), Klemen Dolinar (UL MF), prof. dr. Marko Fonović (IJS), prof. ddr. Boris Turk (IJS), dr. Robert Vidmar (IJS), dr. David Jurnečka (IJS)
Raziskovalci Univerze v Ljubljani so razvili nov način priprave proteinov z vključenim nenaravnim fragmentom NH-triazolom, ki izboljša njihove lastnosti – stabilnost, aktivnost in funkcionalnost. Eden ključnih dosežkov je termično stabilna različica človeškega inzulina, ki ohrani strukturo in biološko aktivnost tudi po segrevanju do 95 °C. Tak inzulin bi lahko bistveno izboljšal dostopnost zdravljenja sladkorne bolezni v državah z omejeno infrastrukturo in znižal stroške globalne oskrbe. Inovacija odpira nove možnosti tudi za druge biološke molekule v medicini in katalizi.
3. mesto: Družabna igra Klanec
Člani ekipe: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik – mag. Mateja Lutar, lekt. Matej Klemen, lekt. Magda Lojk, Tina Jugović
Klanec je družabna namizna igra o Ivanu Cankarju, zasnovana kot učni pripomoček, s katero igralci na zabaven način spoznavajo življenje, delo in čas največjega slovenskega pisatelja. Igra spodbuja povezovanje, razvija jezikovno izražanje in tekmovalnost, hkrati pa omogoča utrjevanje znanja o slovenski literaturi in kulturi. Primerna je kot motivacijska dejavnost pri pouku, za ponavljanje ali sintezo znanja, pa tudi za sproščeno druženje ob učenju.
Kategorija študentk in študentov 1. in 2. stopnje ter alumnov in alumen z idejami, rešitvami in inovacijami za izzive družbe
1. mesto: TrashTrek aplikacija za čiščenje okolja
Člani ekipe: Martin Kralj in Rene Pavokovič (Ekonomska fakulteta UL, UL EF)
TrashTrek je mobilna aplikacija, ki uporabnikom omogoča prijavo in čiščenje onesnaženih lokacij. S fotografijami pred in po čiščenju se na zemljevidu prikazuje napredek skupnosti. Rešitev spodbuja okoljsko odgovornost in sodelovanje z uporabo igrifikacije – uporabniki za čiščenje prejmejo točke, s katerimi nadgrajujejo svojega avatarja.
2. mesto: Brez Signala – analogni paket za digitalni odklop
Člani ekipe: Luša Karner (UL FKKT, Naravoslovnotehniška fakulteta UL), Tinkara Strel (UL FF), Domen Mirtič Dolenc (UL BF), Nika Grešovnik (UL EF)
Brez signala ponuja mladim odraslim dostopen in prijazen način za vzpostavitev bolj zdravega odnosa do tehnologije. Projekt združuje mesečni “odklop paket” z analognimi aktivnostmi, refleksijami in dogodki brez zaslonov. Ideja nagovarja izziv digitalne preobremenjenosti in spodbuja postopno, zabavno vračanje k resničnim stikom in doživetjem.
3. mesto: Puzly puzli
Člani ekipe: Christian Hladky Turk (Fakulteta za družben vede UL), Benjamin Kovač Keber, Admir Babić
Puzly Puzli ustvarja butične, ročno izdelane sestavljanke iz slovenskih recikliranih materialov, ki na okolju prijazen način povezujejo umetnike, lokalna podjetja in turistične ustanove. Z izdelki, ki nosijo motive slovenskih umetnikov, projekt spodbuja domačo ustvarjalnost in trajnostni turizem.Zmagovalci letošnje jubilejne podelitve so s svojimi projekti dokazali, da inovacije ne poznajo meja; od naprednih tehnologij in znanstvenih pristopov do družbeno koristnih rešitev, ki izboljšujejo kakovost življenja. Njihove ideje ne predstavljajo le znanstvenega in podjetniškega napredka, temveč tudi vizijo prihodnosti, ki temelji na trajnosti, znanju in sodelovanju.
“Rektorjeve nagrade so že vrsto let pomemben del prepoznavanja najboljših inovacij zaposlenih ter študentk in študentov Univerze v Ljubljani. Z njimi nagrajujemo inovacije, razvite na UL, ki imajo velik potencial za hiter prenos v uporabo v družbi. Z nagrajevanjem tovrstnih dosežkov kažemo skrb, da nova znanja, ki jih razvijamo na UL, ne ostanejo zaprta v laboratorijih, ampak ima od njih koristi celotna družba. Ne nagrajujemo pa le inovacij, ki se prelivajo v gospodarstvo, temveč tudi družbene inovacije, ki so za razvoj družbe enako pomembne kot tehnološke,” je ob podelitvi poudaril rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič in ob tem vsem nagrajenkam in nagrajencem iskreno čestital.
Jakob Gajšek, direktor Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, je dodal: “Kakovost in število prijav vsako leto dokazuje, kako živahno je inovacijsko okolje Univerze v Ljubljani. Letos je bilo rekordno leto v številu prijav med raziskovalci, kar dokazuje, da so zaposleni Univerze v Ljubljani zainteresirani za komercializacijo. Številni finalisti so res ambiciozni in nadaljujejo svojo podjetniško pot na LUI, kjer jim pomagamo pri razvoju in uresničitvi njihovih idej. To je najboljši dokaz, da rektorjeva nagrada ni zgolj priznanje, ampak odskočna deska za inovatorje prihodnosti.”
Tudi letos se je podelitev rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani odvila v okviru festivala UNI.MINDS. Gre za največji slovenski festival za grajenje inovacijske skupnosti in dolgoročnih partnerstev med akademsko sfero in gospodarstvom. Šesta izvedba festivala tudi letos poteka pod okriljem »Meseca znanosti«, ki ga podpira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Galerija
-
Rektor UL prof. dr. Gregor Majdič.
Foto: Katja Kodba/STA
-
Rektor UL prof. dr. Gregor Majdič, minister za visoko šolstvo znanost in inovacije dr. Igor Papič.
Foto: Katja Kodba/STA
-
Prof. dr. Stane Pejovnik, nekdanji rektor UL in pobudnik rektorjeve nagrade
Foto: Katja Kodba/STA
-
Franci Pušavec, eden izmed prvih prejemnikov rektorjeve nagrade.
Foto: Katja Kodba/STA
-
Rektor UL prof. dr. Gregor Majdič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, direktorica agencije SPIRIT Tanja Zajec Balažič.
Foto: Katja Kodba/STA
-
Foto: Katja Kodba/STA
-
Predsednica Agencije SPIRIT Tamara Zajec Balažič, rektor UL prof. dr. Gregor Majdič, avtor projekta Matevž Menart, direktor LUI Jakob Gajšek.
Foto: Katja Kodba/STA
-
Predstavnika projekta Nanotelesa.
Foto: Katja Kodba/STA
-
Direktorica agencije SPIRIT Tamara Zajec Balažič, rektor UL prof. dr. Gregor Majdič, predstavnica projekta Dvokomponentna imunoterapija raka, direktor LUI Jakob Gajšek.
Foto: Katja Kodba/STA
-
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, rektor UL prof. dr. Gregor Majdič, predstavnik projekta IceJet, direktor LUI Jakob Gajšek.
Foto: Katja Kodba/STA
-
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije prof. dr. Igor Papič, rektor UL prof. dr. Gregor Majdič, predstavnik projekta Termično stabilen inzulin, direktor LUI Jakob Gajšek.
Foto: Katja Kodba/STA
-
Minister za visoko šolstvo, znanost in šport dr. Igor Papič, rektor UL prof. dr. Gregor Majdič, predstavnica projekta Klanec, direktor LUI Jakob Gajšek.
Foto: Katja Kodba/STA
-
Prof. dr. Stane Pejovnik, rektor UL prof. dr. Gregor Majdič, predstavnik projekta TrashTrek, direktor LUI, Jakob Gajšek.
Foto: Katja Kodba/STA
-
Prof. dr. Stane Pejovnik, rektor UL prof. dr. Gregor Majdič in predstavnica projekta Brez Signala, direktor LUI Jakob Gajšek.
Foto: Katja Kodba/STA
-
Prof. dr. Stane Pejovnik, rektor UL prof. dr. Gregor Majdič, predstavnika projekta Puzly puzli, direktor LUI Jakob Gajšek.
Foto: Katja Kodba/STA
-
Predstavniki nagrajenih projektov.
Foto: Katja Kodba/STA