Univerza v Ljubljani predstavila štiri velike interdisciplinarne raziskovalne projekte v skupni vrednosti več kot 10 milijonov evrov

Nosilka: prof. dr. Tjaša Redek (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani)

Slovensko gospodarstvo in družba za boj proti in za učinkovito prilagajanje podnebnim spremembam potrebujeta natančne podatke, simulacije učinkov in praktične, tehnološko inovativne in družbeno-sprejemljive rešitve. V okviru projekta A-RISE, ki združuje raziskovalce z Ekonomske fakultete, Fakultete za matematiko in fiziko in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, želimo s pomočjo naprednih podnebnih simulacij na dezagregirani ravni na osnovi kompleksnih modelov in nevronskih mrež simulirati najprej vplive na naravne pogoje, nato pogoje za razvoj biogospodarstva ter s pilotnimi tehnološkimi rešitvami krepiti odpornost kmetijstva, gozdarstva in ostalih segmentov (bio)gospodarstva. Zasnovati in prenesti v družbo želimo tudi pomen širšega konsenza za uveljavitev predlaganih rešitev, za kar bo izjemno pomembno sodelovanje z deležniki v celotni verigi. Raziskovalna sredstva, ki smo jih pridobili, nam bodo omogočila izvedbo raziskav, ki sicer ne bi bile mogoče, nekaj zaposlitev novih raziskovalcev ter oblikovanje interdisciplinarnega raziskovalnega laboratorija.

Horizontalno organizirani projekt vodi prof. dr. Tjaša Redek (UL EF), pri delu pa sodelujejo uveljavljeni raziskovalci, med njimi doc .dr. Žiga Zaplotnik, prof. dr. Miha Ravnik (UL FMF), doc. dr. Boštjan Lesar, prof. dr. Miha Humar, izr. prof. dr. Tjaša Pogačar, in izr. prof. Luka Juvančič (UL BF). Pri delu z lokalnimi skupnostmi in proučevanju odnosa posameznikov do okolja pa bodo ključne izkušnje prof. dr. Ljubice Knežević Cvelbar in prof. dr. Vesne Žabkar (UL EF).

A-RISE združuje raziskovalce s področij ekonomije, fizike/meteorologije in bio-ved v jasno in ambiciozno sodelovanje, ki bo peljalo od modeliranja podnebja do ukrepov za politike, z jasno zavezo k odprti znanosti in prenosu v gospodarstvo in družbo.

Nosilec: prof. dr. Damijan Miklavčič (Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani)

Srčno-žilne bolezni so najpogostejši vzrok smrti, saj povzročijo tretjino vseh smrti v EU (vir Eurostat za leto 2022) in predstavljajo naraščajoče breme za zdravstveni sistem in družbo. V projektu poleg štirih članic Univerze v Ljubljani sodelujejo tudi UKC Ljubljana, Onkološki inštitut Ljubljana in Inštitut Jožef Stefan, razvijamo nove metode zdravljenja srčnih obolenj, ki temeljijo na elektroporaciji. Sodelovanje strokovnjakov z različnih področij in interdisciplinarni pristop nam bosta omogočila uporabo najsodobnejših orodij umetne inteligence in strojnega učenja, naprednih medicinskih slikovnih metod ter numeričnega modeliranja, s čimer bomo lahko nadzorovali kompleksne učinke elektroporacije v srčnem tkivu. Vzpostavili bomo platformo t. i. digitalnega dvojčka za natančno in pacientu prilagojeno zdravljenje življenjsko ogrožajočih ventrikularnih aritmij. Med prvimi na svetu bomo razvijali metode za regeneracijo srčnega tkiva s pomočjo elektroporacije na dva načina: z nevirusnim vnosom terapevtskega genskega materiala v obolele srčno-mišične celice za zdravljenje poškodb srca po infarktu ter z izboljšanjem učinkovitosti terapije z izvornimi celicami pri srčnem popuščanju. V okviru projekta bomo vzpostavili slovenski center za elektrofiziološke raziskave, s čimer bo Univerza v Ljubljani s partnerji postala eno vodilnih svetovnih središč za zdravljenje srčnih bolezni z uporabo elektroporacije.

Nosilec: prof. dr. Janez Bonča (Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani)

Projekt rešuje ključne izzive logistike, navigacije in varne komunikacije z razvojem kvantnih optimizacijskih algoritmov, kvantno varne infrastrukture in naprednih senzorjev. Združuje raziskovalne skupine Univerze v Ljubljani (UL FMF, UL FE, UL FRI, UL FPP in UL EF), industrijske partnerje, kot sta Telekom Slovenije in Luka Koper, ter inovativna podjetja (AtomQL, Digiteh, Beyond Semiconductor). KTTK21 krepi povezave in vzpostavlja dolgoročni okvir za razvoj kvantnih tehnologij v skladu z nacionalno strategijo do leta 2035 ter evropsko pobudo Quantum Flagship z vključenim, medsektorskim povezovanjem. 

Cilji projekta so: razvoj in testiranje kvantnih algoritmov za učinkovitejši transport in logistiko ter vzpostavitev kvantno varne komunikacijske infrastrukture; razvoj zanesljive navigacije, ki združuje podatke kvantnih senzorjev z naprednimi filtrirnimi algoritmi tudi brez dostopa do globalnega satelitskega navigacijskega sistema; krepitev sodelovanja med Univerzo in podjetji za hitrejšo uvedbo kvantnih tehnologij; oblikovanje strategije izobraževanja in usposabljanja osnovane na prepoznanih vrzelih v znanju, uskladitev študijskih programov s potrebami podjetij in ostalih institucij, spodbujanje zgodnjega ozaveščanja in uvajanja interdisciplinarnega magistrskega programa. Tako bo zagotovljeno usposabljanje širokega kroga strokovnjakov za praktično uporabo kvantnih rešitev. 

Nosilec: izr. prof. dr. Matija Črešnar (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani)

Projekta MATRES bo s svojo poudarjeno interdisciplinarnostjo, značilno za razvijajoče se polje dediščinske znanosti (Heritage Science), iskal odgovore na številne za današnjo družbo izjemno aktualne, celo presodne izzive, ki jih prinašajo podnebne in družbene spremembe. Danes živimo v času, kjer človek odločilno zaznamuje okolje in podnebje. Gre za usodno prelomnico v zgodovini, ki zahteva premisleke o tem, kakšni so bili (in so) odnosi in razmerja človeških družb do okolja ter kakšne so bile (in so) družbene in kulturne strategije soočanja in spopadanja s spremembami. Projekt MATRES bo te podatke v prepletu humanističnih, družboslovnih, naravoslovnih in tehničnih disciplin iskal v časovnem razponu vse od začetka holocena (pred pribl. 12.000 leti).

Eno ključnih izhodišč projekta je koncept odpornosti, ki ga razumemo kot lastnost družb, da se s pomočjo kulturnih praks spopadajo s spremembami, se prilagajajo, oblikujejo kljubovalnost, prožnost, vzdržujejo svojo kontinuiteto in s tem tudi oblikujejo dolgoročno sposobnost raznolikih načinov spoprijemanja tudi s prihajajočimi izzivi. Pri našem pristopu presegamo preprosto delitev med naravo in kulturo ter raziskujemo družbene vloge materialnega sveta, tj. okolja, krajin, materialov in teles.

Projekt MATRES bo vse pridobljene podatke združeval ter iskal in preizkušal najsodobnejše inovativne načine, kako s pomočjo digitalnih orodij, novih tehnologij in pristopov bolje predvideti tveganja, ki lahko ogrožajo našo materialnost danes in v prihodnosti, ter kako ta spoznanja predstavimo strokovni in laični javnosti. Pridobljene podatke, informacije in znanja bomo povezali v povsem inovativen večnivojski digitalni dvojček, ki bo služil kot odprta povezovalna platforma za podatkovne baze, računske modele in vizualizacije kulturne dediščine.