Častna doktorata Univerze v Ljubljani prejmeta prof. Juhani Uolevi Pallasmaa in prof. dr. Anton Sculean

V svojem govoru je rektor UL prof. dr. Gregor Majdič poudaril pomen znanosti in univerz za napredek: »Nujno potrebujemo povrnitev zaupanja v znanost, povrnitev želje po znanju in razumevanju stvari, vrnitev dvoma in skepse v informacije, ki so nam na voljo, predvsem pa odprtost za nove ideje in stvari, ter željo po sodelovanju v dobrobit človeštva. Le z odprtostjo in sodelovanjem ter razumevanjem soljudi bo lahko naša družba napredovala in uspešno reševala izzive prihodnosti. Ti so veliki, a zagotovo rešljivi. Le z njihovo rešitvijo bomo lahko zagotovili za prihodnje generacije planet, ki bo našim zanamcem še vedno predstavljal primerne pogoje za življenje in hkrati družbo, ki bo temelječa na vrednotah humanizma zagotavljala človeka spodobno življenje in spoštovanje človekovih pravic za vse prebivalce tega planeta. Pri tem pa je ključna vloga univerz, ki morajo še naprej voditi in usmerjati družbo, pri tem pa se moramo vedno spominjati tudi misli Martina Luthra: »Nismo odgovorni le za tisto kar rečemo, temveč tudi za tisto česar ne rečemo.«

Slavnostni govorec na slavnostni seji Senata UL je bil prof. dr. Mitjan Kalin s Fakultete za strojništvo UL, ki je v svojem govoru govoril o odličnosti kot družbeni dobrini, ki pa prinaša tudi odgovornost: »Boljša in svetlejša prihodnost bo pripadala družbam, ki razumejo, da je odlična univerza gonilo družbenega napredka, razvoja, kulture in demokracije ter da odlično univerzo oblikujejo odlični profesorji in odlični voditelji akademske skupnosti. Univerza v Ljubljani opravlja to poslanstvo že več kot stoletje – v različnih državah in različnih družbenih sistemih. Doživela je številne akademske, organizacijske, generacijske idr spremembe in izzive. Tudi poraze, a je največkrat izšla kot zmagovalec. Zato verjamem, da bo v prihodnjih letih, za katera danes slutimo, da nas čakajo nepredstavljive spremembe v znanosti, gospodarstvu in družbenih odnosih, še naprej zavezana odličnosti in predstavljala svetilnik razvoja slovenskega naroda in družbe.«

Častni doktorat, ki ga Senat UL podeljuje za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti, na predlog Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, je letos prejel prof. Juhani Uolevi Pallasmaa, arhitekt, arhitekturni teoretik in učitelj arhitekture, ki v svojem delu zagovarja in razvija arhitekturo kot specifično ustvarjalno miselno prakso, ki opravlja zahtevno nalogo: ustvarja kraj za človekovo prebivanje v svetu. V skladu s tem prof. Pallasmaa v svojem delu povezuje arhitekturno misel in prakso z drugimi praksami, kot so umetnostne prakse, filozofija, psihologija in nevroznanost. Je avtor številnih vplivnih zgrajenih arhitekturnih del, razstav, esejev in knjig o arhitekturi.

Ob prejemu naziva je prof. Uolevi Pallasmaa izpostavil pomen modrosti za znanost: »Modrost se kaže kot mirna in nevsiljiva drža, za katero sta značilni skrbnost in pripravljenost poslušati, ter ni nikoli ambiciozna, arogantna ali agresivna. Gre za skrit, sintetičen in etičen način doživljanja ter ustvarjalno vizijo. Ta drža izhaja iz posebne zunanjosti in distance, skupaj z empatično identifikacijo s situacijo. Modrost je glagol in ne samostalnik; modrost je tiha etična energija. Je oblika intuitivnega in ponotranjenega eksistencialnega razumevanja.«

Častni doktorat je prejel tudi prof. dr. Anton Sculean na predlog Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Prof. Sculean je vrhunski strokovnjak na področju parodontologije in najodmevnejši raziskovalec z več kot 26.000 citati, 600 znanstvenimi in strokovnimi članki, glavni urednik najvišje rangirane revije na področju zobozdravstva in oralne kirurgije, urednik ter član uredniških odborov revij s področja dentalne medicine. V preteklih letih je opravljal vodstvene funkcije v znanstvenih in strokovnih združenjih dentalne medicine ter za svoje delo prejel številne mednarodne nagrade.

Prof. dr. Sculean se je ob prejemu naziva zahvali svojim kolegicam in kolegom, ki so ga sprejeli v slovensko akademsko skupnost. »Naše sodelovanje je so vedno vodile skupne vrednote: odličnost v skrbi za paciente, zavezanost k zobozdravstvu, temelječem na dokazih, ter strast do izobraževanja naslednje generacije klinikov in raziskovalcev. Ponosno ugotavljam, da je naše skupno delo na področju parodontologije in regenerativnega zobozdravstva pomagalo graditi mostove med Ljubljano in Bernom – mostove, ki jih želim še naprej krepiti,« je dejal.

Na slavnostni seji Senata UL so bile podeljene tudi plakete Pro Universitate labacensi, ki jih Univerza v Ljubljani podeljuje fizičnim in pravnim osebam, ki so s svojimi sredstvi ali delom pomembno prispevali k razvoju materialnih možnosti Univerze v Ljubljani ali k usposabljanju njenih sodelavk in sodelavcev. 

Plaketo Pro Universitate labacensi je prejelo podjetje ArsPharmae d.o.o. na predlog Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Podjetje se je leta 2016/17 povezalo z Oddelkom za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pri raziskavah polifenolnih ekstraktov, sodelovanje pa je preraslo v dolgoročno partnerstvo. To vključuje sofinanciranje raziskovalne opreme, donacije kromatografskih standardov, vlogo zanesljivega industrijskega partnerja v domačih in mednarodnih razpisih, sodelovanje pri zaključnih dodiplomskih in podiplomskih študentskih delih, nagrajeno magistrsko nalogo in vključevanje v SRIP Krožno gospodarstvo.

Plaketo Pro Universitate labacensi je prejel tudi prof. Grega Košak na predlog Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki je s transdisciplinarnim delovanjem, izjemnim pedagoškim prispevkom in neomajno predanostjo neizbrisno zaznamoval slovensko kulturno, strokovno in družbeno identiteto. Fakulteti za arhitekturo in Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani je zapustil svojo bogato strokovno knjižnico ter v svoji zapuščini predvidel »bivalno štipendijo prof. Košaka«, donacijo v obliki brezplačne uporabe stanovanja v Ljubljani, ki je namenjeno nadarjenim tujim študentom, vrhunskim predavateljem in strokovnjakom.

Zlate plakete, ki jih podeljujemo posameznikom in skupinam za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja ter za krepitev ugleda Univerze v Ljubljani, so prejeli:

Prof. Dušan Kranjc (predlagateljica: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani)

Pozavnist prof. Dušan Kranjc slovi po raznolikosti glasbenih interpretacij in umetniški širini. Odlikuje ga predano pedagoško delo. Njegovi študentje dosegajo nadpovprečne rezultate v domačem in tudi v širšem mednarodnem prostoru. Posebno pomembna je njegova angažiranost pri umetniškem vodstvu velikega trobilnega ansambla Brass AG, ki ga vodi od ustanovitve, in skrbi za izvedbe najvišjega umetniškega dosega.

Prof. dr. Karolina Šantl Zupan (predlagateljica Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani)

Flavtistka prof. dr. Karolina Šantl Zupan se ob umetniškem in pedagoškem udejstvovanju posveča tudi znanstvenoraziskovalnemu delu. Na mestu prodekanje za znanstveno in umetniško raziskovalno dejavnost vzpostavlja aktivno sodelovanje z umetniškimi ustanovami znotraj in zunaj Univerze v Ljubljani, sodelovala je tudi pri akreditaciji tretjestopenjskega študija Umetnost. V Slovenijo je prvič pripeljala organizacijo konference EPARM.

Prof. dr. Polona Jamnik (predlagateljica: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani)

Prof. dr. Polona Jamnik je bila ena najbolj predanih pedagoških delavcev Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Od leta 2018 je bila redna profesorica ter med letoma 2022 in 2024 vodja kolegija študija biotehnologije. Med letoma 2021 in 2024 je bila vodja študijske komisije za dodiplomski študij senata Univerze v Ljubljani. Mentorirala je skupno več kot 100 diplomskih, magistrskih in doktorskih del. Spomladi letos je huda bolezen prekinila njeno uspešno pedagoško in raziskovalno pot.

Prof. dr. Janez Salobir (predlagateljica: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani)

Prof. dr. Janez Salobir je z izjemnim pedagoškim in raziskovalnim delom pomembno oblikoval področje prehrane na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Z znanjem, vizijo in povezovanjem raziskovalcev prispeva k razvoju študijskih programov, mednarodni primerljivosti in kakovosti pedagoškega procesa. Rezultati raziskav na področju prehrane in vplivov na zdravje, okolje ter živila so prinesli številne pomembne dosežke doma in v svetu.

Prof. dr. Andreja Cirman (predlagateljica Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani)

Prof. dr. Andreja Cirman je redna profesorica za področje denarja in financ. Poleg nagrajenega in mednarodno prepoznanega znanstvenoraziskovalnega dela ima tudi izjemne zasluge pri razvoju pedagoške dejavnosti in prenosa znanja v gospodarstvo skozi študijske programe, prilagojene aplikativnim potrebam. Izkušnje na študijskem področju kot dolgoletna evalvatorka NAKVIS razširja na fakulteti in v univerzitetnih komisijah, katerih članica je že vrsto let.

Prof. dr. Vitomir Štruc (predlagateljica Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani)

Prof. dr. Vitomir Štruc je redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, mednarodno priznani raziskovalec na področju umetne inteligence ter vodja ARIS programa Metrologija in biometrični sistemi. Je urednik več najuglednejših revij s svojega področja, aktivno sodeluje pri organizaciji vodilnih mednarodnih konferenc in je vodilni član strokovnih združenj IEEE, IAPR in EAB, s čimer krepi ugled UL doma in v tujini.

Prof. dr. Marija Sollner Dolenc (predlagateljica Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani)

Prof. dr. Marija Sollner Dolenc je z raziskavami na področju farmacevtske in toksikološke kemije pomembno prispevala k razumevanju delovanja snovi na človeka. Je koordinatorica ter vodja mednarodnih in domačih projektov, soustvarila je pomembna raziskovalna orodja. Njeno delo zaznamujeta ustvarjalnost in inovativnost, pri čemer izstopata tudi njena sposobnost povezovanja raziskovalcev in predanost pedagoškemu delu s študenti.

Prof. dr. Matjaž Mikoš (predlagateljica Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani)

Prof. dr. Matjaž Mikoš je uveljavljen in široko razgledan gradbeni strokovnjak, priznan doma in v svetu, posebej na področjih inženirske hidrotehnike in hidrologije, in je v več kot 40 letih prakse uspešno združil delo inženirja in univerzitetnega učitelja. Profesor Mikoš je uspešen pedagog, raziskovalec in inženir, ki je neprekinjeno širil ugled Univerze v Ljubljani pri vsem svojem vestnem delovanju.

Prof. dr. Dean Cvetko (predlagateljica Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani)

Prof. dr. Dean Cvetko je cenjen visokošolski učitelj na Oddelku za fiziko. Dolgoletno sodelovanje na sinhrotronu Elettra pri Trstu uvršča Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani med vodilne slovenske institucije s stalno udeležbo in dostopom do vrhunske znanstvene infrastrukture na velikih evropskih pospeševalnikih. Znanstveno, pedagoško in mednarodno vpeto raziskovalno delo dr. Cvetka prispeva k uspehu in ugledu Univerze v Ljubljani.

Prof. dr. Marjetka Knez (predlagateljica Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani)

Prof. dr. Marjetka Knez je ena vodilnih slovenskih raziskovalk na področju numerične matematike, cenjena predavateljica (poučuje večinoma predmete, povezane z numerično matematiko) in mentorica z bogato pedagoško kariero in avtorica več kot 50 znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih revijah. Je zgled predanosti znanosti in študentom, priznana je v mednarodni raziskovalni skupnosti.

Prof. dr. Elen Twrdy (predlagateljica Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani)

Prof. dr. Elen Twrdy je priznana strokovnjakinja na področju pomorstva in je s svojim raziskovalnim, pedagoškim in organizacijskim delom pomembno prispevala k razvoju stroke ter krepitvi prepoznavnosti Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani. Njeno delo je pustilo globok pečat doma in v mednarodnem prostoru.

Prof. dr. Damjan Vavpotič (predlagateljica Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani)

Prof. dr. Damjan Vavpotič je predavatelj in raziskovalec na področju informacijskih sistemov in programskega inženirstva, predstojnik Laboratorija za informatiko ter prodekan za kakovost in mednarodno dejavnost. V vlogi prodekana in pred tem predsednika komisije za kakovost in samoevalvacijo je izboljšal področje upravljanja fakultete ter sistemsko uredil spremljanje ukrepov programa dela.

Prof. dr. Jadranka Buturović – Ponikvar (predlagateljica Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani)

Prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar je specialistka nefrologije in interne medicine v UKCL ter redna profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena je v Pulju, diplomirala je v Beogradu kot najboljša študentka letnika, doktorirala pa v Ljubljani. Bila je predstojnica KO za nefrologijo in strokovna direktorica UKCL. Ukvarja se z ledvičnimi boleznimi, dializo, transplantacijo, ultrazvokom in medicinsko etiko.

Prof. dr. Vita Dolžan (predlagateljica Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani)

Prof. dr. Vita Dolžan je mednarodno uveljavljena strokovnjakinja na področju farmakogenetike in personalizirane medicine. S svojimi raziskavami pomembno prispeva k poznavanju molekularnih označevalcev poteka bolezni in odgovora na zdravljenje in uvajanju novih pristopov v klinično prakso. S svojim znanstvenim in strokovnim delom v mednarodnih strokovnih združenjih krepi ugled Univerze v Ljubljani v svetu.

Znan. svet. dr. Matjaž Ocepek (predlagateljica Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani)

Znan. svet. dr. Matjaž Ocepek je začetnik slovenske veterinarske molekularne bakteriologije, dolgoletni raziskovalec in mentor, ki je s svojim delom postavil temelje sodobne diagnostike bakterijskih bolezni živali. Kot vodja pomembnih laboratorijev, mednarodnih projektov in ugledni znanstvenik je opazno prispeval k ugledu Univerze v Ljubljani doma in po svetu.

Člani skupine za visoko zmogljivo računalništvo izr. prof. dr. Iztok Lebar Bajec, prof. dr. Uroš Lotrič, pred. dr. Matjaž Pančur, doc. dr. Ratko Pilipović in asist. dr. Davor Sluga (predlagateljica Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani)

Skupina za visokozmogljivo računalništvo sodeluje pri razvoju in delovanju superračunalniške infrastrukture v Sloveniji, zagotavlja podporne storitve in usposabljanje uporabnikov, od raziskovalne skupnosti do industrije, skrbi za vključitev superračunalnikov v študijski proces in oblikovanje novega študija superračunalništva ter skrbi za vzpostavitev in delovanje superračunalniške infrastrukture na Univerzi v Ljubljani.

Projektna skupina Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji (VAZ) v sestavi asist. dr. Tina Berdajs, asist. Miha Grčar, doc. dr. Klara Hrvatin, prof. dr. Chikako Shigemori Bučar, prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik, doc. dr. Maja Veselič in izr. prof. dr. Nataša Visočnik Gerželj (predlagateljica Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani)

Skupina raziskovalk z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki jo vodi prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik, v tesnem sodelovanju z muzejskimi institucijami proučuje vzhodnoazijske predmete v slovenskih javnih in zasebnih zbirkah ter zbirateljsko kulturo tovrstnih predmetov pri nas. Svoje dejavnosti in izsledke strokovni in širši javnosti predstavlja na istoimenskem spletnem portalu.

Skupina delavcev, delujočih v okviru Psihosocialne svetovalnice UL: Katja Čibašek, dr. Andreja Grobelšek, Anja Gruden, asist., dr. Barbara Horvat Rauter, dr. Ana Jagrič, Saša Jakin, doc. dr. Mija Marija Klemenčič Rozman, izr. prof. dr. Alenka Kobolt, doc. dr. Tadeja Kodele, Sebastian Robert Krawczyk, Maja Majcen, izr. prof. dr. Nina Mešl, dr. Brina Ornik, Julija Pelc, izr. prof. dr. Simona Prosen, doc. dr. Jana Rapuš Pavel, Minea Rutar, Mojca Šeme, Ema Špan, Ana Šutar, Matej Vajda, doc. dr. Tomaž Vec, Tatjana Verbnik Dobnikar in Tina Zupančič (predlagateljica Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani)

Skupina visokošolskih učiteljev in sodelavcev v okviru Psihosocialne svetovalnice omogoča »pro bono« psihosocialno pomoč študentom in zaposlenim Univerze v Ljubljani. S svojim strokovnim delovanjem pomagajo študentom in zaposlenim pri premagovanju raznovrstnih duševnih stisk, ustvarjajo pogoje za njihovo boljše duševno zdravje in s tem omogočajo študentom uspešnejši študij, zaposlenim pa uspešnejše opravljanje dela.

Svečane listine, ki jih podeljujemo mladim visokošolskim učiteljicam in učiteljem ter visokošolskim sodelavkam in sodelavcem UL za izjemne pedagoške, raziskovalne in umetniške dosežke, so prejeli:

Asist. dr. Miha Bahun (predlagateljica Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani)

Asist. dr. Miha Bahun je zaposlen na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete UL. Doktoriral je leta 2020 na Katedri za biokemijo in kemijo živil, kjer raziskovalno in pedagoško delo usmerja na področje biokemije, predvsem v razumevanje mehanizmov adaptacije proteinov na visoke temperature. Aktiven je na pedagoškem, raziskovalnem in tudi strokovnem področju ter tako pomembno prispeva k ugledu Univerze v Ljubljani.

Asist. dr. Mojca Blaznik (predlagateljica Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani)

Asist. dr. Mojca Blaznik se ukvarja s proučevanjem razvoja mehanskih lastnosti bakterijskih biofilmov. Zanima jo, kako in kdaj nastane struktura biofilma ter kako vpliva na obstojnost biofilmov in njihovo odstranjevanje. Z novimi inovativnimi pristopi je opisala strukturo in vlogo ključnih zunajceličnih bakterijskih polimerov, ki zmanjšujejo učinkovitost delovanja antibiotikov v biofilmih.

Doc. dr. Faris Kočan (predlagateljica Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani)

Faris Kočan od oktobra 2022 izvaja pet predmetov na programih Mednarodni odnosi, Evropske študije in Obramboslovje. Z njegovim delom so izjemno zadovoljni študenti, mentoriranci pri magistrskih delih in na doktorskem študiju. Letos je kot obliko kontaktnih ur pri več predmetih organiziral strokovno ekskurzijo v Bosno in Hercegovino. Faris proaktivno prenaša svoje odlično raziskovalno delo v pedagoški proces.

Asist. dr. Miha Kikelj (predlagateljica Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani)

Asist. dr. Miha Kikelj kot izredno predan pedagog in prodoren raziskovalec na Katedri za elektroniko študentom uspešno prenaša ustvarjena nova znanja s svojega raziskovalnega področja fotovoltaike in optoelektronike. Kakovost njegovega dela se odraža v znanju in zadovoljstvu študentov, v izvirnih znanstvenih člankih v vrhunskih revijah in v nagradah na mednarodnih konferencah.

Asist. Lara Smrdel (predlagateljica Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani)

Asist. Lara Smrdel je izjemna raziskovalka in aktivno sodeluje pri uvedbi sodobnih pristopov v izobraževanju, razvija inovativne laboratorijske protokole in pomembno prispeva k razumevanju proteasoma v trombocitih ter njegovih vlog v tumorskem mikrookolju. Njena inovativnost, samoiniciativnost, organiziranost in hkrati pripravljenost sodelovati pri različnih aktivnostih fakultete navdihujejo delovno okolje fakultete.

Doc. dr. Doc. dr. Ratko Pilipović (predlagateljica Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani)

Doc. dr. Ratko Pilipović je član Laboratorija za adaptivne sisteme in paralelno procesiranje. Raziskuje aproksimativna aritmetična vezja in je s sodelavci razvil več energijsko varčnih logaritemskih približnih množilnikov, ki se lahko uporabljajo v globokih nevronskih mrežah. Pedagoško deluje na področjih računalniških sistemov in načrtovanja digitalnih naprav, pri čemer študenti hvalijo njegovo zavzetost.

Doc. dr. Nejc Umek (predlagateljica Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani)

Doc. dr. Nejc Umek, visokošolski učitelj anatomije in specialist radiologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskuje skeletne mišice, periferno živčevje in fascije. Vodi dva laboratorija, sodeluje v evropskih in nacionalnih projektih ter je prejemnik številnih nagrad. Kot predan pedagog navdušuje študente medicine, dentalne medicine, farmacije in zdravstvenih ved ter jih aktivno spodbuja k raziskovalni odličnosti.

Doc. dr. Mojca Poredoš (predlagateljica Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani)

Doc. dr. Mojca Poredoš je aktivno vključena v več nacionalnih študij, sodeluje pa tudi v ERASMUS+ projektu SPLENDID. Njena bibliografija obsega 18 izvirnih znanstvenih člankov in osem samostojnih znanstvenih sestavkov v znanstvenih monografijah. Je aktivna članica Katedre za splošne in specifične učne težave, v okviru katere sodeluje pri vzpostavitvi svetovalnice za študente z učnimi težavami.