Na Univerzi v Ljubljani podelili častne nazive zaslužna profesorica in zaslužni profesor

»S svojim pedagoškim delom ste oblikovali številne generacije mladih ljudi, ki so danes voditelji, ustvarjalci, raziskovalci in strokovnjaki na najrazličnejših področjih. Brez vaše predanosti, potrpežljivosti in vizije ne bi imeli družbe, ki je zmožna premagovati izzive sodobnega sveta,« je v uvodnem nagovoru povedal rektor UL, prof. dr. Gregor Majdič.

»Tako kot je bojevnik do konca pripravljen izpolnjevati svoje dolžnosti in zaveze, smo tudi mi pripravljeni služiti svojemu častnemu nazivu v prepričanju, da ga je treba še upravičiti. Zato mi dovolite, da vam za konec izrečem: naj vaša akademska zapuščina živi, naj vpliv vašega dela raste, naj vaš ugled cveti: vivat, crescat, floreat,« je v svojem govoru poudaril slavnostni govornik zasl. prof. Janez Koželj.

V imenu nagrajenih se je zahvalila prof. dr. Mojca Narat, ki je v zahvalnem govoru izpostavila vlogo UL v obdobjih, ko družba doživlja velike spremembe: »Znanost in izobraževanje sta pogosto postavljena na preizkušnjo, tako da je pravzaprav le Univerza tista, ki ostaja temelj stabilnosti, mesto treznega razmisleka in mesto, kjer se lahko v kulturnem dialogu oblikuje družbeni dogovor, kako naprej. In iskreno verjamem, da bo Univerza v Ljubljani tudi v bodoče ostala odprta za svet ter za priložnosti, ki jih prinaša prihodnost.«

Prof. dr. Romana Marinšek Logar na predlog Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Prof. dr. Romana Marinšek Logar je doktorirala leta 1999 ter bila v letih 2004 in 2009 izvoljena za izredno in redno profesorico. Šest let je vodila študij mikrobiologije. Delovala je v doktorskih študijskih programih Biomedicina in Bioznanosti. Bila je koordinatorica področja Mikrobiologija, mentorica skoraj sto diplomantom in doktorandom in zato prejela zlato plaketo Univerze v Ljubljani. Objavila je 85 znanstvenih člankov, 10 poglavij v monografijah, sodelovala pri patentu in predstavila številne prispevke na konferencah. Njena dela so bila citirana več kot 1500-krat.

Prof. dr. Mojca Narat na predlog Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Prof. dr. Mojca Narat je izjemna znanstvenica in pedagoginja ter je z delom na področju imunologije, sodelovanjem pri upravljanju Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, razvojem študijskih programov, predanim pedagoškim delom in povezovanjem akademskega okolja z gospodarstvom pomembno zaznamovala Biotehniško fakulteto in Univerzo v Ljubljani. Z vodenjem in mentorstvom je spodbujala razvoj mladih raziskovalcev. Njeno delo je pomembno prispevalo k ugledu univerze doma in v tujini.

Prof. dr. Tom Turk na predlog Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani 

Prof. Tom Turk je s svojim pedagoškim in raziskovalnim delom ter vodstveno-organizacijskimi funkcijami pomembno prispeval k prepoznavnosti in razvoju slovenske biologije. Kot izjemen komunikator znanosti, avtor knjig in mednarodno nagrajenih učbenikov, predsednik državne predmetne komisije za biologijo ter večletni predstojnik Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je odločilno vplival na dvig kakovosti pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega dela v Republiki Sloveniji. 

Prof. dr. Aleš Vodopivec na predlog Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani

Prof. dr. Aleš Vodopivec je arhitekt, pedagog, pisec, kritik arhitekture in izjemno prodoren mislec. Je avtor vrste arhitekturnih realizacij, v svojem strokovnem, znanstvenoraziskovalnem in pedagoškem delu pa se zavzema za družbeno kritično prakso arhitekture. V svojem 30-letnem delovanju na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani je študentke in študente s svojim pedagoškim pristopom spodbujal h kritični refleksiji družbenih razmer, iskanju etičnega pristopa k arhitekturi in dejanskemu prispevku k boljšemu svetu.

Prof. dr. Ivan Svetlik na predlog Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani

Prof. dr. Ivan Svetlik je odločilno prispeval k uveljavitvi in razvoju kadrovskega študija na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo raziskovanje je odmevno tako v teoriji kadrovskega menedžmenta kot širše, s poudarkom na proučevanju trga delovne sile in razvoju koncepta aktivne politike zaposlovanja pri nas. Izjemen pečat pušča tudi kot dekan, predstojnik Centra za proučevanje organizacij in človeških virov ter kot prorektor in rektor Univerze v Ljubljani v obdobju 2013–2017. 

Prof. dr. Danijel Kikelj na predlog Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani

Prof. dr. Danijel Kikelj je pomembno prispeval k razvoju področja farmacevtske kemije, saj je z inovativnimi odkritji, kot je koncept dualnih antitrombotikov in protimikrobnih učinkovin, vpeljal nove pristope k načrtovanju učinkovin. Povečal je prepoznavnost Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani v Evropi in svetu, soustanovil prestižno mednarodno mrežo Paul Ehrlich Med Chem Euro PhD Network in bil nosilec več pomembnih evropskih projektov in patentov. 

Prof. dr. Andrej Likar na predlog Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

Prof. dr. Andrej Likar, profesor Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je v preteklosti igral ključno vlogo pri univerzitetnem izobraževanju na področju jedrske fizike in fizikalnih merjenj v Sloveniji. Kot dekan (v obdobju 2009–2011), odličen mentor številnim študentom in avtor učbenikov je zaznamoval slovensko fizikalno izobraževanje. Njegovo neposredno pedagoško delo, pomembne raziskave, univerzitetni učbeniki in prizadevanje za popularizacijo znanosti s številnimi poučnimi članki so pustili trajen pečat.

Prof. dr. Ivan Čuk na predlog Fakultete za šport Univerze v Ljubljani

Prof. dr. Ivan Čuk, dobitnik zlate plakete Univerze v Ljubljani in zlatega medaljona Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, je odločilno zaznamoval študij orodne telovadbe. Kot mednarodno priznani raziskovalec in ustanovitelj revije Science of Gymnastics Journal je pustil globok pečat v znanosti. Z dokumentarnimi filmi in razstavami je ustvaril trajno zapuščino naše kulturne dediščine, s katero ohranja spomin na slovenske velikane telesne kulture – Leona Štuklja, Miroslava Cerarja in očeta slovenske telovadbe dr. Viktorja Murnika.

Prof. dr. Miran Hladnik na predlog Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 

Miran Hladnik, upokojeni profesor slovenske književnosti na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je pionir v uvajanju novih raziskovalnih paradigem in kvantitativnih metod, in sicer empirične literarne vede, oddaljenega branja, digitalne humanistike in prostorske literarne vede. Zaslužen je za vzpostavitev slovenskega Wikivira in drugih Wikimedijinih spletišč in za dragocene prispevke h Geopediji ter za izvirno in inovativno pedagoško delo na področju računalniškega opismenjevanja. 

Prof. dr. Janko Muršak na predlog Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Znanstveno raziskovalno delo prof. dr. Janka Muršaka je pomemben prispevek k razvoju poklicne pedagogike in andragogike. Številnim generacijam študentov je kot visokošolski učitelj približeval vprašanja poklicev, odnosa dela in izobraževanja, poklicne socializacije in identitete. Njegove ideje je mogoče najti tudi v sistemskih rešitvah poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji. Pri delu sta ga odlikovali zavezanost znanosti in izjemen občutek za učeče se vseh starosti.

Prof. dr. Sonja Pečjak na predlog Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Prof. dr. Sonja Pečjak deluje na področju pedagoške psihologije, raziskovalno se ukvarja z bralno pismenostjo, medvrstniškim nasiljem in samoregulacijo učenja. Je avtorica številnih znanstvenih in strokovnih del, predavateljica in mentorica generacijam psihologov, soustvarjalka učnih programov ter prejemnica najvišjih nagrad za pedagoško in raziskovalno delo. Svoje znanje neutrudno predaja številnim šolskim kolektivom in s tem pomembno prispeva h kakovosti slovenskega izobraževanja. 

Prof. dr. Jože Balažic na predlog Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani

Prof. dr. Jože Balažic je po študiju na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani od leta 1984 deloval na Inštitutu za sodno medicino pod mentorstvom akad. prof. Janeza Milčinskega. Raziskoval je čas nastopa smrti in forenzično molekularno genetiko, ustanovil laboratorij za potrebe identifikacij ter leta 1992 doktoriral. Bil je redni profesor sodne medicine in deontologije, mentor številnim študentom, avtor priročnika Deontologija, objavil je 427 del ter kot predstojnik 20 let vodil inštitut in pozneje katedro.

Prof. dr. Pavel Zgaga na predlog Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani

Prof. dr. Pavel Zgaga je svoje delo posvetil razvoju izobraževanja učiteljev. Je pobudnik, vodja ali član organizacij in raziskovalnih skupin v mnogih projektih, povezanih s konceptualnimi vprašanji edukacije in edukacijskih politik. Vodil je Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, bil je državni sekretar in minister za šolstvo in šport Republike Slovenije. Je prejemnik številnih nagrad in priznanj, med drugim državne nagrade na področju šolstva, zlate plakete Univerze v Ljubljani ter častnega doktorata švedske Univerze Umeå.

Prof. dr. Rajko Pirnat na predlog Pravne fakultete Univerze v Ljubljani

Prof. dr. Rajko Pirnat je ugleden znanstvenik, strokovnjak in pedagog z odločilnimi zaslugami pri razvoju upravnega prava in javne uprave. S svojim delom pomembno prispeva k delovanju, razvoju in ugledu tako Pravne fakultete kot tudi Univerze v Ljubljani. Z družbeno odgovorno držo je, med drugim kot član prve Vlade Republike Slovenije, član Sodnega sveta, predsednik svetovalnega sveta Energetske skupnosti ter nadomestni sodnik pri Evropskemu sodišču za človekove pravice, pomembno prispeval k oblikovanju političnega in pravnega sistema.