Samo odgovorni razvoj umetne inteligence bo lahko resnično podpiral trajnostno prihodnost

Festival se je začel z nagovorom prorektorja za kakovost in trajnostnost, prof. dr. Janeza Vogrinca, ki je poudaril, da želimo s temi dogodki: »izpostaviti tako družbene kot okoljske izzive, ki izhajajo iz razvoja in uporabe novih digitalnih tehnologij, hkrati pa raziskati, kako in pod kakšnimi pogoji lahko digitalne rešitve podprejo bolj trajnostno prihodnost.«

Sledilo je plenarno predavanje prof. dr. Erika Mannensa, mednarodno priznanega strokovnjaka za trajnostno UI, profesorja na Univerzi v Antwerpnu in Univerzi v Gentu ter avtorja knjige Sustainable AI. V predavanju Sustainable AI – from paradoxes towards synergies between sustainability and AI je predstavil ključne povezave in napetosti med razvojem UI in trajnostnostjo. Ob tem je izpostavil tudi pomen oblikovanja shem oziroma lestvic vrednotenja uporabe UI, ki lahko tako raziskovalce kot končne uporabnike pomagajo informirati o tem, kako (ne)trajnostne so obstoječe rabe UI v odnosu do njenega vpliva na okolje in človeka oziroma družbo. Med ključna merila vrednotenja posameznih rešitev oziroma uporab UI med drugim uvršča njihovo »učinkovitost, energetsko porabo, odprtost dostopa in podporo načelom krožnega gospodarstva«. Posebej kritičen je do nekritične rabe velikih jezikovnih modelov in drugih vidikov vsakdanje uporabe UI z vidika energetske porabe, pri čemer opozarja, da »industrija informacijsko-komunikacijske tehnologije trenutno porabi približno 10 % svetovne električne energije, ob neukrepanju pa bo ta delež do leta 2030 narasel na 20 %«. Zato kot ključno vodilo pri uporabi UI izpostavlja kritičen premislek o njenih dolgoročnih vplivih na okolje in družbo ter predvsem povezovanje namena in ciljev uporabe UI z reševanjem trajnostnih izzivov.

Po predavanju je sledila okrogla miza, na kateri so sodelovali doc. dr. Mateja Centa Strahovnik s Teološke fakultete, prof. dr. Marko Debeljak z Instituta Jožef Stefan, prof. dr. Matej Praprotnik s Kemijskega inštituta, izr. prof. dr. Veljko Pejović s Fakultete za računalništvo in informatiko in prof. dr. Gregor Petrič s Fakultete za družbene vede.

Razprava je tekla o tem, kako energetsko zahtevni so sodobni modeli umetne inteligence, zlasti veliki generativni modeli, ter kako lahko spodbujamo razvoj bolj specializiranih, učinkovitejših in trajnostnih rešitev. Izr. prof. dr. Veljko Pejović je opozoril na visoke potrebe po energiji in podatkovni infrastrukturi ter poudaril, da moramo v digitalnih rešitvah prepoznati tudi njihov dejanski prispevek k trajnostnosti. Ob tem je opozoril tudi na materialno plat digitalne infrastrukture. Podatkovni centri za delovanje umetne inteligence namreč porabljajo velike količine električne energije in vode, zato meni, da je treba razmisliti tudi o tem, kdaj digitalne rešitve dejansko prinašajo smiselne koristi.

Prof. dr. Matej Praprotnik s Kemijskega inštituta in UL FRI je poudaril, kako UI vse močneje spreminja znanstvene metode. Po njegovih besedah največji potencial prinaša povezovanje klasičnih fizikalnih modelov in metod UI, saj to omogoča pospešen razvoj novih materialov, zdravil ter natančnejše napovedovanje naravnih pojavov. Pri tem ostajajo ključni kakovostni podatki in primerna raziskovalna infrastruktura.

Prof. dr. Marko Debeljak z Instituta Jožef Stefan je poudaril, da UI odpira nove možnosti pri analiziranju kompleksnih naravnih sistemov. To je še posebej pomembno pri raziskovanju kompleksnih naravnih ekosistemov ter razvoju rešitev v trajnostnem kmetijstvu, kjer UI omogoča odkrivanje vzorcev, ki jih z obstoječimi metodami pogosto spregledamo.

Prof. dr. Gregor Petrič je opozoril, da se lahko družbene neenakosti ob neustrezni rabi UI celo poglabljajo, saj sistemi pogosto temeljijo na pristranskih podatkih ali pa so dostopni predvsem tistim, ki imajo več znanja in digitalnih veščin – zato je ključno spodbujati digitalno pismenost, kritično razumevanje delovanja sistemov ter ozaveščeno rabo tehnologij.

Doc. dr. Mateja Centa Strahovnik pa je odprla vprašanja vrednot in identitete v digitalni dobi. Poudarja, da mora etični premislek spremljati vse faze razvoja UI.  Po njenem mnenju je ključno vprašanje, kako v razvoj UI vključiti etični premislek, saj se tehnologija razvija hitreje, kot ji lahko sledi kritični razmislek o družbenih posledicah.

Dogodek je osvetlil pomen povezovanja znanosti, etike in tehnologije ter potrebo po odgovornem razvoju UI, ki bo lahko resnično podpirala trajnostno prihodnost.