Zmagovalka znanstvenega slama je Amina Gačo Jež z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Na znanstvenem slamu, ki ga je Univerza v Ljubljani pripravila v sodelovanju z Znanostjo na cesti, so raziskovalci z različnih področij, od medicine in agronomije do energetike, mobilnosti in digitalizacije, svoje raziskave predstavili pred šestčlansko žirijo in občinstvom, ki sta skupaj odločala o najboljši predstavitvi.

Najbolj je navdušila Amina Gačo Jež z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je predstavila raziskovanje vpliva lune na les. Ljudsko prepričanje namreč pravi, da je les, posekan ob polni luni, kakovostnejši, a so raziskovalci z meritvami vlažnosti ugotovili, da bistvenih razlik ni in da vpliv lune na les ostaja predvsem mit.

Na drugo mesto sta se uvrstili Ajda Zavrtanik Drglin iz Narodne in univerzitetne knjižnice in dijakinja Manca Boh, ki sta predstavili raziskovanje Kosovelovih rokopisov z uporabo umetne inteligence in tudi infrardeče analize, s katerima razkrivajo nastanek njegovih del ter omogočajo njihovo lažje branje in večjo dostopnost širši javnosti.

Tretje mesto pa je zasedel doc. dr. Urban Košak s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, ki je predstavil razvoj nove molekule za zdravljenje kognitivnih motenj ter izpostavil, da so v okviru raziskave pri laboratorijskih miših dosegli izboljšanje spomina in učnih sposobnosti.

Med nastopajočimi so bili tudi Matevž Ogrinc z Instituta Jožef Stefan, ki je predstavil digitalno orodje za spremljanje prehrane, ki uporabnikom s fotografiranjem živil omogoča hiter vpogled v njihovo hranilno vrednost, z zbranimi podatki pa posamezniki pomagajo graditi tudi nacionalno bazo živil in podpirajo raziskave o vplivu prehrane na zdravje.

Prof. dr Ana Slatnar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je poudarila, da v Sloveniji pojemo premalo lokalne zelenjave, ter predstavila sodobne načine njene pridelave, ki s pomočjo tehnologije omogočajo bolj trajnostno in učinkovito kmetijstvo.

Asist. dr. Eva Zavrl s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je predstavila razvoj materialov, ki omogočajo pasivno hlajenje stavb z izkoriščanjem nočnega hladu, s čimer bi lahko zmanjšali porabo energije za klimatske naprave.

Izr. prof. dr. Majda Černič Istenič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je spregovorila o delovanju pametnih kmetij, kjer digitalni sistemi in senzorji kmetom v realnem času pošiljajo podatke o živalih in pridelavi, hkrati pa opozorila, da takšna tehnologija poleg večje učinkovitosti prinaša tudi nove izzive, kot so stalna dosegljivost in tehnostres, kar lahko vpliva na kakovost življenja kmetov.

Dr. Rok Novak z Instituta Jožef Stefan je predstavil raziskavo, v kateri so s senzorji spremljali izpostavljenost kolesarjev onesnaženemu zraku in hrupu v Ljubljani ter ugotovili, da je onesnaženost odvisna od letnega časa in prometa, a da kljub temu koristi kolesarjenja za zdravje pretehtajo nad tveganji.

Prof. dr. Peter Trkman z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani pa je spregovoril o raziskavah, v katerih se sprašuje, zakaj ljudje in podjetja kljub pozitivnemu odnosu pogosto ne uporabljajo novih tehnologij. Pokazale so, da že majhne ovire ali spremembe vplivajo na to, ali jih dejansko sprejmejo.

Na dogodku je ob koncu spregovoril tudi prorektor Univerze v Ljubljani za kakovost in trajnostnost, prof. dr. Janez Vogrinc, ki je poudaril, da Festival hrane za možgane postaja pomemben prostor razmisleka o vlogi znanosti v družbi ter da je danes ključno, da raziskovalci svoje delo znajo jasno in razumljivo predstaviti širši javnosti.