Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Živa Alif se v svoji doktorski nalogi ukvarja z uporabo vedenjskih pristopov za izboljšanje ukrepov kmetijske politike za varstvo narave. Gre za izrazito interdisciplinarno delo, ki združuje pristope iz psihologije in ekonomije, da bi bolje razumeli dejavnike, ki vplivajo na ohranjanje krajinskih značilnosti, kot so mejice, ekstenzivno rabljeni travniki in praha. Naloga tako podaja priporočila, kako trenutne ukrepe bolje prilagoditi potrebam kmetov in jih narediti bolj stroškovno učinkovite. Za raziskavo, kjer v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tudi v praksi z najnaprednejšimi metodami testira vedenjske intervencije za povečanje vpisa v ukrepe, je prejela tudi nagrado za raziskovalce na začetku kariere mednarodnega združenja REECAP.

S svojim delom želi graditi most med kmetijstvom in varstvom narave. Med tema dvema področjema namreč pogosto prihaja do konfliktov zaradi kompleksnosti in zaostrenosti situacij, v katerih se nahajata obe. Po eni strani se kmetje pogosto počutijo stisnjene v kot zaradi težke ekonomske situacije, za katero krivijo tudi naravovarstvo, in marginaliziranosti znotraj družbe. Po drugi strani pa je upad biotske pestrosti dovolj resen, da zahteva takojšnje in velike spremembe. Cilj njenega dela je tako pomagati pri iskanju skupnih rešitev za obe področji, da bi tako varstvo narave postalo bolj sprejemljivo za kmetijski sektor, ta pa bi za svoja prizadevanja bil boljše ekonomsko in družbeno nagrajen.

Nacionalni program L’Oréal-UNESCO "Za ženske v znanosti" se v Sloveniji izvaja od leta 2006. L’Oréal Adria in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, partnerja slovenskega nacionalnega programa "Za ženske v znanosti", sta letos že dvajsetič zapored trem izbranim slovenskim raziskovalkam podelila priznanje v znesku 5.000 evrov. Prejem nagrade Živa tako vidi kot prepoznanje kvalitete svojega dela in pomembnosti tematike, ki se je loteva: »Nagrada L'Oreal-UNESCO potrjuje vrednost mojega raziskovalnega dela tako za akademsko skupnost kot širšo družbo. Hkrati me motivira in me finančno podpira, da svoje delovanje v prihodnosti razširim še naprej.«