UI med regulativo, novimi orodji in vprašanji o vrednosti znanja

V ZDA je med najbolj odmevnimi novicami zadnjih dni razprava o spletni aplikaciji Atom, ki jo je predstavila Univerza v državi Arizona (ASU). Aplikacija z mesečno naročnino 5 dolarjev uporabnikom omogoča, da si na podlagi gradiv ASU profesorjev z UI ustvarijo poljubno število personaliziranih učnih modulov v različnih disciplinah, od projektnega menedžmenta do investiranja in nepremičnin. Pomemben odziv je prišel s strani fakultetnega osebja, saj številni profesorji niso bili obveščeni, da se njihovi videoposnetki, prosojnice in učne naloge uporabljajo za sestavljanje teh modulov. Primer odpira vprašanja avtorskih pravic, soglasja pedagogov, predstavitve avtorstva in transparentnosti pri uporabi univerzitetnih gradiv kot vira za UI rešitve. Takšna vprašanja niso omejena le na ASU, ampak postajajo aktualna tudi za druge univerze, ki bodo razvijale lastne UI platforme.

Da javnost teh dilem ne ignorira, kaže nedavna raziskava javnega mnenja Univerze Quinnipiac. Kar 74 odstotkov vprašanih meni, da je pomembno (od tega 42 odstotkov zelo pomembno), da se študentje na fakultetah naučijo uporabljati UI. Hkrati pa Američani izrazito previdno gledajo na vlogo UI pri ključnih institucionalnih procesih, saj jih kar 59 odstotkov nasprotuje uporabi UI pri obravnavi prijav novih študentov in 52 odstotkov jih nasprotuje uporabi UI pri tutorstvu. Posebej zanimiv je podatek, da kar 47 odstotkov vprašanih meni, da študenti UI najverjetneje uporabljajo za to, da se učenju izognejo, in le 42 odstotkov, da se z njo lažje učijo.

K istemu vprašanju, kako UI spreminja izobraževalno-poklicno polje, se navezuje raziskava Lumina Foundation in Gallup, ki jo povzema članek The Associated Press z dne 27. aprila 206. Skoraj polovica (47 odstotkov) trenutno vpisanih študentov v ZDA je zaradi pomislekov, povezanih z UI, "močno" ali "zmerno" razmišljala o zamenjavi študijskega programa, okoli 16 odstotkov pa jih je program tudi zares zamenjalo. Zanimivo je, da nihče ne ve točno, kateri programi so dejansko odporni na UI (AI-proof), strokovnjaki pa svetujejo, da naj študentje izberejo področja, ki jih veselijo, in vzporedno gradijo UI kompetence, saj se trg dela hitro spreminja. Za univerze to pomeni nujnost svetovanja, jasne komunikacije o kompetencah programov in fleksibilnosti znotraj študijev.

V isti razpravi je pomemben akademski pogled na vprašanje pedagoških zmožnosti. Portal Times Higher Education v prispevku opozarja, kako bo polna uporaba evropskega Akta o UI od 2. avgusta 2026 univerze prisilila, da spremenijo praktično vse, kar zadeva uporabo UI v poučevanju in raziskovanju. Thomas Jørgensen iz Evropskega združenja univerz (EUA) opozarja, da je posebej tvegana praksa pedagogov, ki za ocenjevanje študentskih izdelkov uporabljajo splošna komercialna orodja, kot je ChatGPT, saj take rabe verjetno spadajo v kategorijo visoko tveganih sistemov. Pričakuje se, da bodo univerze morale postopoma graditi lastno UI infrastrukturo ali se nasloniti na javne evropske rešitve, kot je EuroLLM. Smernice Komisije za izvedbo Akta v izobraževanju še niso v končni obliki.

Pomemben premik kaže tudi raziskovalna scena. Stanford HAI je razdelil 2,17 milijona dolarjev nepovratnih sredstev za 29 novih raziskovalnih ekip na področjih, ki segajo od sodelovalnega kodiranja in učinkovitejšega razširjanja modelov do zdravstvenega nadzora in družboslovja. Razpis je v tokratnem letu pritegnil rekordnih 272 prijavljenih ekip, kar kaže, da se je raziskovalno zanimanje za UI v akademskih krogih razširilo tudi na področja, ki so se UI prej dotikala le obrobno (npr. religija, družbene vede, izobraževanje). Za univerze to predstavlja pomemben premik, saj financerji vse bolj nagrajujejo interdisciplinarne, etično občutljive in praktično usmerjene UI projekte, ne pa zgolj inženirskega razvoja modelov.

Podoben premik prihaja iz aprilskega prispevka analitičnega centra za visokošolske politike (HEPI), ki povzema ključne ugotovitve Letne raziskave o rabi generativne UI med študenti za leto 2026. Izpostavi trend, ki ga lahko prevedemo tudi v slovenski kontekst, 95 odstotkov študentov pravi, da so UI veščine bistvene za njihov uspeh, hkrati pa je delež tistih, ki UI uporabljajo neposredno za generiranje besedil, padel s 64 odstotkov v letu 2025 na 56 odstotkov v 2026. To kaže, da študentje UI uporabljajo bolj diferencirano (povzemanje, brainstorming, urejanje), kar je tudi pedagoško pomembno sporočilo, saj odpira prostor za premišljeno integracijo UI v naloge, ne le za prepoved ali nadzor.

Sliko o tem, kako UI vpliva na izbiro študija in karierne odločitve mladih, dopolnjuje najnovejša raziskava EAB, ki jo je povzel Inside Higher Ed. Med 9.516 anketiranih mladih, upravičenih do vpisa v jeseni 2025, jih kar 42 odstotkov meni, da bo UI vplivala na njihovo izbiro poklicne poti, 10 odstotkov pa jih je študijsko smer zaradi UI že zamenjalo. Pomembna je predvsem čustvena dimenzija odgovorov, mladi izražajo "negotovost", "skrb", "nervozo" in tudi "potrtost" glede vpliva UI na njihovo prihodnost. Tretjina vprašanih meni, da bo zaradi UI manj poklicev zahtevalo univerzitetno izobrazbo, kar neposredno vpliva tudi na to, kako gledajo na vrednost samega študija. Iz tega lahko razberemo dve nalogi za univerze, nujno je krepiti karierno svetovanje in poklicno usmerjanje v luči UI ter študentom transparentno pokazati, kako programi razvijajo kompetence, ki bodo na trgu dela vredne tudi v naslednjih letih.

Na evropski ravni so po približno 12 urah propadla pogajanja v zaključnem trialogu o tako imenovanem AI Omnibusu (predlagani zakonodajni sveženj, ki naj bi prilagodil Akt o UI). Sklenjenega političnega dogovora ni bilo, glavno odprto vprašanje pa ostaja arhitektura ocenjevanja skladnosti za visoko tvegane UI sisteme, vgrajene v sektorsko regulirane izdelke (npr. industrijski stroji, medicinski pripomočki). Pomembna posledica za univerze in raziskovalne institucije je, da rok 2. avgusta 2026 za polno uporabo obveznosti glede visoko tveganih UI sistemov ostaja v veljavi, saj brez sprejetega Omnibusa veljajo izvirni datumi iz Uredbe 2024/1689. Naslednji politični trialog je predviden okoli 13. maja 2026. Skupaj s tem je Odbor Sveta Evrope za človekove pravice v aprilu predstavil priročnik za uporabo standardov človekovih pravic pri UI v javnih sektorjih (vključno z izobraževanjem in socialnimi storitvami), ki bo verjetno vplival na bodoče institucionalne politike univerz. Več podrobnosti najdete v aprilskem novičniku CDT Europe.

Ob regulativnih premikih velja pozornost nameniti tudi geografskim premikom UI talentov. Euronews v poročilu povzema novo študijo, po kateri Evropa postaja ena ključnih destinacij za UI strokovnjake, čeprav ZDA in Indija še vedno vodijo. Irska je s 4,19 UI strokovnjaka na 1.000 prebivalcev drugi največji trg UI talentov na svetu (takoj za Singapurjem), Nemčija je s 17.000 UI inženirji četrta na svetu, Nizozemska pa pridobiva ameriške strokovnjake, ki se zaradi zaostrene migracijske politike preseljujejo v Evropo. Za visokošolske institucije v regiji to pomeni dvoje, odpira se priložnost za pridobitev raziskovalcev in mentorjev, hkrati pa se krepi konkurenčni pritisk na zadržanje lastnih kadrov.

Nasprotno geografsko sliko prikaže Fortune v prispevku, ki opozarja, da Evropa sicer ima talent in financiranje, da bi v UI tekmovala z ZDA, vendar je preveč odvisna od t. i. Magnificent Seven (sedmih največjih ameriških tehnoloških podjetij). Avtor predlaga prerazporeditev sredstev tveganega kapitala in izgradnjo evropskih računskih kapacitet kot pogoj za to, da se trening modelov in raziskave odvijajo doma, ne le v ZDA. Za univerzitetni prostor je to pomembno, ker neposredno vpliva na to, katere računske infrastrukture in modeli (komercialni ali odprti, ameriški ali evropski) bodo dostopni za pedagoško in raziskovalno rabo.

V slovenskem prostoru je v zadnjih dneh aprila prišlo do dveh pomembnih premikov. Prvi je vsebinski. Na portalu Delo.si je izšel uvodnik Iluzija kompetentnosti v dobi umetne inteligence, ki opozarja na zelo aktualen pedagoški izziv, ko UI pomaga pri produkciji jezikovno in slogovno dovršenih izdelkov in se lahko ustvari iluzija, da so znanje, razumevanje in kompetentnost prisotni, čeprav v resnici manjkajo. Avtorica opozarja, da to ni problem zgolj študentov, temveč vse pogosteje tudi institucij, ki UI uporabljajo za pripravo poročil, analiz in komunikacije. Za visoko šolstvo to pomeni, da je treba pri ocenjevanju in razvoju nalog jasno razlikovati med izdelkom in kompetenco študenta, kar potrjuje že omenjene mednarodne premike k ustnim zagovorom in procesnemu ocenjevanju.

Drugi premik je institucionalno-kulturni. V Galeriji Kresija v Ljubljani je bila do 3. maja na ogled razstava Izvor prihodnosti: pet desetletij razvoja UI v Sloveniji, ki jo je Računalniški muzej pripravil v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Slo AI Zavodom, Slovenskim društvom za umetno inteligenco SLAIS in Institutom Jožef Stefan. Razstava je prikazovala, kako so že leta 1970 prvi raziskovalci na IJS začeli orati ledino na področju, ki je danes osrednje vprašanje znanosti, izobraževanja in družbe. Konec aprila so bili v okviru razstave na sporedu vodeni ogledi in počitniške delavnice, na zaključni dan razstave, 3. maja 2026, pa sta se odvila dva vodena ogleda v angleškem jeziku. Razstava jeopomnik, da Slovenija na področju UI gradi na petih desetletjih lastne raziskovalne tradicije in da je ta zgodovinska perspektiva pomembna pri oblikovanju sedanjih institucionalnih politik in kurikularnih odločitev.

Vredno je dodati še drobno opozorilo iz prakse. Kot je zapisal portal Delo.si, je Anthropicovo novo orodje Claude Mythos tako zmogljivo pri iskanju varnostnih ranljivosti, da podjetje izdaje za splošno uporabo zaenkrat ne dovoli, slovenska Uprava za informacijsko varnost pa pri organizacijah opozarja na povečano kibernetsko tveganje. Za fakultetne IT službe in raziskovalne ekipe je to opomnik, da je pri uvajanju UI nujno predvideti tudi varnostne in etične ocene rabe, ne le pedagoško in raziskovalno korist.

Dogajanje v drugi polovici meseca aprila kaže, da se UI v visokošolskem prostoru ne giblje več zgolj v premislekih, katera orodja uporabiti pri katerih nalogah, temveč se postavlja sistemsko vprašanje treh prepletenih dimenzij, in sicer pravil (od evropske regulative do soglasja pedagogov za uporabo njihovih gradiv), vrednosti znanja (kako preprečiti iluzijo kompetentnosti in zagotoviti pristno študentsko delo) ter infrastrukture (kdo bo lastnik računskih zmogljivosti, modelov in podatkov, ki jih univerze uporabljajo). Premišljena integracija UI v univerzitetne procese tako vse bolj zahteva sodelovanje med pedagogi, IT službami, vodstvom univerz in širšim regulatornim okoljem, saj se posamezne odločitve hitro preoblikujejo v sistemske posledice.

Če ste na svoji fakulteti, pri predmetu ali v okviru strokovnega dela preizkusili zanimivo rabo UI v izobraževanju, vas prijazno vabimo, da svoj primer delite z nami prek obrazca za zbiranje primerov dobrih praks. Z veseljem bomo pregledali predloge in izbrane prispevke vključili v naslednje številke UI novičnika, da bomo lahko skupaj gradili pregled uporabnih in premišljenih pristopov v univerzitetnem prostoru.

Avtorice: Eva Kern Nanut, Eva Škraba, Maja Kosmač, Sanja Jedrinović Čufer, Mateja Bevčič, Center UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu