11. rektorski forum Jugovzhodne Evrope in Zahodnega Balkana: za več povezav med akademsko sfero in gospodarstvom

V središču razprav je bila transformacija vloge univerz v sodobnem gospodarstvu znanja. Medtem ko ostaja temeljna naloga univerz podajanje širokega znanja in kritičnega razmišljanja, postaja njihova vključitev v inovacijske ekosisteme ključna za gospodarski razvoj regije. 

»V času, ko se v svetu rušijo mostovi, je toliko bolj pomembno, da akademska skupnost ostaja povezana tako na lokalni kot na globalni ravni. Univerzo smo tiste, ki smo čez stoletja vodile razvoj družbe, in to odgovornost imamo še danes. Povezave, kot je rektorski forum Jugovzhodne Evrope in Zahodnega Balkana, omogočajo izmenjave izkušenj in mnenj ter pomagajo pri premagovanju razlik med državami in narodi. Le močna in povezana akademska skupnost bo lahko presegla delitve v svetu in prispevala ki izboljšanju sveta za vse prebivalce. Rektorski forum Jugovzhodne Evrope in Zahodnega Balkana pa igra pomembno vlogo tudi pri povezovanju v regiji v luči približevanja Evropski uniji, pa tudi pri ohranjanju akademske svobode in neodvisnosti univerz, ki je ravno v tem prostoru pogosto ogrožen,« je zbrane nagovoril rektor UL prof. dr. Gregor Majdič.  

Generalni sekretar prof. dr. Ivan Svetlik pa je k temu dodal: »Rektorski forum združuje že 36 univerz Zahodnega Balkana in Jugovzhodne Evrope z namenom pospeševanja medsebojnega sodelovanja in izboljšanja njihovega položaja tako doma kot v regiji. Na letošnjem srečanju so se 13 članicam Foruma pridružile še 3 članice Zveze EUTOPIA. Namen srečanja je bil osveščanje o in izmenjava izkušenj s kroženjem znanja med univerzami, gospodarskimi in drugimi organizacijami tako pri pripravi in izvajanju študijskih programov kot pri razvojno raziskovalnem delu. Največji poudarek je bil dan dolgoročnemu strateškemu povezovanju med obema sferama, mikrodokazilih, inovativnim pristopom k oblikovanju in izvajanju študijskih programov ter vlogi univerzitetnih podpornih služb pri tem.« 

Prvi dan srečanja je bil namenjen skupščini Rektorskega foruma in obisku Centra odličnosti Vesolje-SI na Naravoslovnotehniški fakulteti UL, kjer so si udeleženci ogledali konkretne primere visokotehnološkega sodelovanja.  

Osrednje predavanje je imel prof. dr. Robert Wagenaar z Univerze v Groningenu, ki je osvetlil prihodnost visokošolskega izobraževanja, ki mora biti kompetenčno usmerjeno, a mora hkrati negovati tudi občutek odgovornosti. V predavanju je izpostavil ključne dogodke, ki so v zadnjih 50 letih prispevali k temu, da visokošolske institucije niso več shramba znanja, ampak so postale prostor aktivnega dialoga med civilno družbo, gospodarstvom in politiko. Ob tem je ključnega pomena internacionalizacija, ki prispeva h kroženju znanja in izkušenj ne le med študenti, temveč tudi akademskim osebjem in administrativnimi delavkami in delavci. V tem oziru je prof. dr. Wagenaar izpostavil mikrodokazila kot primer dobre prakse pridobivanja dodatnih znanj, ki osnovni študijski proces dopolnjujejo.   

Drugi dan so strokovnjaki iz različnih področij predstavili praktične rešitve za tesnejšo povezavo z industrijo. Mag. Marjana Majerič (Gospodarska zbornica Slovenije) in Duša Marjetič (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije RS) sta predstavili sistemsko podporo in vizijo povezovanja visokega šolstva z gospodarstvom. Mag. Marjetič je poudarila, da če tudi iniciativa pride s strani Gospodarske zbornice. Primer dobre prakse sodelovanja med univerzo in gospodarstvom je predstavil dr. Jure Vajs iz družbe Lek, ki je poudaril izjemno kakovost znanja doktorskih študentov ter njihov pomemben prispevek k razvoju, raziskavam in inovacijam v podjetju. Ob tem je izpostavil tudi pomen zgodnjega prepoznavanja talentov in vključevanja mladih strokovnjakov v razvojne procese, saj to prispeva tako k uspešnosti gospodarstva kot tudi k razvoju vrhunskega znanja in kompetenc.

Najboljše prakse pri prenosu akademskega znanja v prakso sta predstavili mag. Simona Rataj s Pisarne za prenos znanja Univerze v Ljubljani in Tuur Roels z Univerze Vrije Bruselj (VUB).  

Velik poudarek je bil na rešitvah za hitrejše prilagajanje kurikulov potrebam trga. O tem sta govorila prof. dr. Andrej Kos s Fakultete za elektrotehniko UL in prof. Sara Bonesso z Univerze Ca'Foscari Benetke.  Prof. Kos je predstavil pomen prilagajanja vsebine študijskih programov zahtevam časa, družbe in trgu dela, kjer je izpostavil interdisciplinarnost ter možnost krajših izobraževanj in usposabljanj za mikrodokazila. Prof. Bonesso je predstavila dobre izkušnje s sodelovanjem s podjetji, ki jih v obliki projektnega dela za študente vključujejo v študijski proces na Univerzi Ca'Foscari Benetke (Italija), tudi članici Zveze EUTOPIA.  

Konferenca se je zaključila z okroglo mizo, na kateri so predstavniki univerz iz Ljubljane, regije Zahodnega Balkana in zveze EUTOPIA razpravljali o vključevanju strokovnjakov iz gospodarstva v pedagoški proces ter o skupnih raziskovalnih pobudah.  

Na okrogli mizi so sodelovali prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, prorektorica UL za študijske in študentske zadeve, prof. Vladi Finotto z Univerze Ca'Foscari Benetke, Tuur Roels, Pisarna za prenos znanja VUB, prof. dr. Igor Nedelkovski, rektor Univerze sv. Klimenta Ohridskega (Bitola).  

Udeleženci so predstavili različne vidike povezovanja univerze z gospodarstvom ter poudarili, da je to sodelovanje ključno za nadaljnji razvoj obeh področij in za krepitev družbe znanja. Univerza pri tem ne predstavlja zgolj prostora pridobivanja teoretičnega znanja, temveč pomembnega partnerja gospodarstvu pri razvoju inovacij, raziskav in kadrov prihodnosti.

Izpostavljeno je bilo tudi, da mora univerza kljub hitrim spremembam in zahtevam trga dela ohranjati svojo širšo izobraževalno in raziskovalno vlogo. S kakovostnim delovanjem na različnih študijskih področjih posameznikom zagotavlja trdno strokovno osnovo, ki jim po zaključku študija omogoča uspešno vključevanje na trg dela ter dovolj prilagodljivosti za različne specifike in izzive posameznih delovnih mest. Prav povezovanje akademskega znanja s praktičnimi izkušnjami gospodarstva pa ustvarja okolje, v katerem nastajajo nove ideje, kompetence in razvojne priložnosti za celotno družbo.

Udeleženci so si bili enotni, da je regionalno povezovanje v okviru Rektorskega foruma ključno za doseganje evropskih standardov odličnosti in povečanje konkurenčnosti celotnega območja Jugovzhodne Evrope. 

O Rektorskem forumu Jugovzhodne Evrope in Zahodnega Balkana 

Ustanovljen leta 2018, forum povezuje 34 univerz in si prizadeva postati glas akademskih institucij v regiji, krepiti sodelovanje pri raziskavah, spodbujati mobilnost študentov in osebja ter izmenjavo dobrih praks. Več o dejavnostih rektorskega foruma je na voljo na njihovi spletni strani (v angleščini).