Delodajalci odgovarjajo: Avtentičnost, osebni pečat in motivacija so ključni elementi pri izbiri kandidatov v zaposlitvenih postopkih

V pogovoru, ki ga je moderirala prof. dr. Eva Boštjančič, so sodelovale predstavnice različnih gospodarskih in javnih organizacij:

• Finančna uprava RS (FURS), Maja Rangus,
• GEN-I, Alenka Potočnik,
• Novartis, Nina Pakiž in Tamara Barič,
• Outfit7, Urša Jevnikar Sadar.

Do mladih talentov po različnih poteh

Sogovornice so poudarile, da delodajalci danes do mladih talentov prihajajo prek kombinacije sodobnih digitalnih pristopov in preverjenih »tradicionalnih« metod. Pomembno vlogo imajo tudi sodelovanja s študentskimi društvi, fakultetami in univerzami prek dogodkov, pobud in prisotnosti na različnih aktivnostih. Posebej dragoceni so karierni dogodki, hekatoni, okrogle mize in sodelovanja pri fakultetnih projektih, saj omogočajo neposreden stik s študenti, mladimi, ki prvič vstopajo na trg dela. Takšni dogodki podjetjem pomagajo spoznati nove kadre, predstaviti resnične poslovne izzive ter mladim ponuditi priložnost, da svoje znanje pokažejo tudi v praksi. Urša Jevnikar Sadar iz Outfit7 je dodala: »Fakultete vse bolj prepoznavajo vrednost teh sodelovanj in so odprte za vključevanje strokovnjakov iz podjetij v študijski proces, seminarje in praktične naloge, kar prispeva k boljšemu povezovanju študentk in študentov z realnim delovnim okoljem.«

Vse pomembnejši kanal iskanja kandidatov postajajo tudi družbena omrežja in druge digitalne aktivnosti, saj omogočajo bolj ciljano nagovarjanje kandidatov z določenimi znanji in interesi. Delodajalci so izpostavili, da je ključno uporabljati več različnih poti in z mladimi graditi stik že v času študija.

Umetna inteligenca pomaga, avtentičnosti pa ne more nadomestiti

Pomemben del pogovora je bil namenjen tudi uporabi umetne inteligence pri pripravi motivacijskega pisma in življenjepisa. Sogovornice so se strinjale, da je umetna inteligenca lahko koristna podpora pri pripravi življenjepisa in motivacijskega pisma, vendar naj se pri tem ne izgubi avtentičnost, ki predstavlja veliko prednost. Delodajalci cenijo prijave, v katerih kandidat jasno pokaže svojo motivacijo, razumevanje delovnega mesta in razlog, zakaj si želijo delati prav v določenem okolju. Prijave, ki delujejo generično ali površno pa, pogosto ne naredijo dobrega vtisa. »Motivacijska pisma so za delodajalce zelo informativna. V njem naj kandidat zapiše, zakaj si želi priti k določenemu delodajalcu, na določeno delovno mesto, kakšna pričakovanja ima. Bodite konkretni,« je poudarila Alenka Potočnik iz GEN-I.

Sporočilo sogovornic je bilo jasno: umetna inteligenca je lahko koristno orodje, vendar največjo vrednost še vedno prinese avtentičnost.

Razgovor ni le preizkus, ampak priložnost za obojestransko spoznavanje

Veliko vprašanj se je navezovalo na to, kako se najbolje pripraviti na razgovor in se na njem dobro predstaviti. V pogovoru so vse prisotne poudarile, da je razgovor priložnost, da delodajalec spozna kandidatove močne točke, razume, kaj kandidat lahko prispeva in preveri ujemanje z ekipo, hkrati pa imajo tudi kandidati priložnost bolje spoznati morebitnega novega delodajalca. Na razgovoru se ne iščejo slabosti, temveč prednosti in skupni interesi. Pri razgovoru gre za partnerstvo in ne preizkus.

Odprta komunikacija in jasna pričakovanja

Pogovor se je osredotočil tudi na pomen transparentnosti, integritete in odprte komunikacije pri zaposlovanju ter vključevanju oseb s posebnimi potrebami.

V pogovoru so se sogovornice dotaknile tudi vprašanja vključevanja oseb s posebnimi potrebami. Poudarile so, da je pomembno, da kandidat dobro pozna svoje zmožnosti in morebitne potrebe po prilagoditvah, ter jih deli dovolj zgodaj v postopku zaposlovanja. Tako se lahko kandidat in delodajalec pravočasno pogovorita o realnih možnostih prilagoditev in se izogneta situacijam, ko do zapletov ali neprijetnih presenečenj pride šele pozneje, na primer ob zdravniškem pregledu.

Tamara Barič iz Novartisa je ob tem povedala: »Pri Novartisu aktivno sodelujemo z različnimi nevladnimi organizacijami in društvi, ki podpirajo posameznike s posebnimi potrebami ter se tudi tako proaktivno povezujemo z morebitnimi kandidati.«

Ne šteje le, kaj kandidat zna, ampak tudi, kako sodeluje

Udeležence je zanimalo, kakšno težo pri zaposlovanju mladih imajo že pridobljene kompetence in kaj dejansko delodajalci pričakujejo. Pri zaposlovanju je danes vse večji poudarek na kompetencah in mehkih veščinah, ne le na formalnih znanjih. Delodajalci v selekcijskih postopkih posebej ocenjujejo kritično razmišljanje, komunikacijo, sodelovanje, samoiniciativnost ter sposobnost povezovanja z drugimi. Maja Rangus iz FURS-a je izpostavila: »Tudi v javnem sektorju se pristop iskanja novih sodelavcev premika od strogo formalnih kriterijev k iskanju potenciala, motivacije in osebnih vrednot kandidatov.« Pomembni so tudi odgovornost, vedenje in pripravljenost na razvoj. Delodajalci zato pogosto iščejo kandidate, ki izkazujejo fleksibilnost, odprtost za učenje in sposobnost prilagajanja, saj te lastnosti kažejo na dolgoročni potencial posameznika.

Odprlo se je tudi vprašanje doktorskih študentov oziroma doktorjev znanosti, pri katerih delodajalci prepoznavajo pomemben potencial, zlasti v analitičnosti, samostojnosti, raziskovalnem pristopu in sposobnosti reševanja zahtevnejših problemov. Hkrati pa so poudarili, da je pri prehodu v neakademsko okolje pomembno tudi to, da znajo svoje znanje predstaviti jasno, jedrnato in v povezavi s konkretnimi delovnimi nalogami, saj je tempo dela pogosto drugačen kot v akademskem prostoru.

Izkušnje je smiselno pridobivati že med študijem

Ob koncu pogovora so gostje spodbudile študentke in študente, naj že pred zaključkom študija aktivno pridobivajo izkušnje in znanja – ne nujno s študentsko zaposlitvijo, temveč tudi prek projektov, dogodkov, hekatonov in drugih priložnosti, kjer lahko spoznajo delodajalce v bolj sproščenem okolju. Nina Pakiž iz Novartisa je poudarila pomen mreženja in profesionalnega pristopa in dodala: »Kandidati naj razmišljajo tudi o tem, kaj lahko oni prispevajo, ne le o tem, kaj lahko dobijo. Ob tem naj bodo samozavestni, saj že imajo znanja in izkušnje, ki jih lahko izpostavijo.«

Karierni centri UL s številnimi dejavnostmi podpiramo študentke in študente UL, da so med študijem aktivni in pridobivajo znanja in kompetence, s katerimi bodo lažje vstopili na trg dela.

Poslušalke in poslušalci so po dogodku izpostavili, da so pridobili »uporabne usmeritve iz prve roke«. Še posebej so pohvalili izbor sogovornic, saj so predstavile specifike zaposlovanja v javni upravi in gospodarstvu ter od bolj splošnih do ožje specificiranih delovnih mest.

Posnetek okrogle mize

Dostopen je na kanalu Univerzitetne službe za študente in alumne na Youtubu.