Četrta podelitev nagrad dr. Ane Mayer Kansky za odmevna doktorska dela

Univerza v Ljubljani je letos nagrade podelila avtoricam in avtorjem štirih doktorskih del, ki na podlagi ocene strokovne komisije izpolnjujejo kriterije odmevnosti v svoji stroki, vsebina pa predstavlja vrhunski dosežek in preboj na znanstvenem oziroma umetniškem področju. Področja zajemajo naravoslovje, tehniko, biomedicino in biotehniko, humanistiko in izobraževanje, družboslovje ter umetnost. Rektor UL prof. dr. Gregor Majdič je ob tem povedal: »Če je doktorat dokaz vaše vztrajnosti, radovednosti in znanstvene odličnosti, je hkrati tudi opomnik, da se prava pot šele začenja. Svet, v katerega vstopate, potrebuje vašo vedoželjnost, vašo kritično misel in vašo sposobnost, da postavljate prava vprašanja – tudi takrat, ko odgovori niso enostavni. Znanost ni le zbir znanja, temveč način razmišljanja in način odgovornosti do sveta. In prav vi boste to znanost nosili naprej v prihodnosti, ki jo soustvarjamo. Naj vas pri tem spremljata pogum in radovednost. Pogum, da ostanete zvesti resnici, tudi kadar ni priljubljena. In radovednost, ki vas bo vedno znova vodila onkraj znanega. Verjamem, da je vas moč, da preko znanosti ne boste le razlagali sveta, temveč ga boste pomagali izboljševati premišljeno, odgovorno in človeško.«

Zbrane je nagovorila tudi Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije in pokroviteljica slavnostne podelitve: »V slovenščini je znanost ženskega spola. Tako kot ženske je šla skozi razne, tudi hude preizkušnje. Toda preživela je in razvija se naprej. Poskrbimo vsi skupaj, da tako tudi ostane in da bo univerza pri tem ohranila svojo vlogo: da bo ostala središče akademske odličnosti; zagovarjala človekovo dostojanstvo in poskrbela zanj ter spodbujala svobodo izražanja kritične misli. S tem bo univerza ostala trden branik temeljnih vrednot, na katerih je utemeljena naša družba in po katerih smo prepoznani tudi v tujini.«

Dr. Katarina Petra van Midden (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani) za doktorsko delo z naslovom Molekularni mehanizmi s stresom povezanih cisteinskih proteaz zelene alge Chlamydomonas reinhardtii (področje biomedicine in biotehnike). Njena mentorica je bila izr. prof. dr. Marina Klemenčič. Doktorsko delo izhaja iz dejstva, da lahko celice ob poškodbah ali okužbah sprožijo lastno smrt, kar je pomembno za razvoj in obrambo organizmov. Raziskovalka je proučevala, kako ta proces poteka pri enoceličnem organizmu, algi C. reinhardtii, kjer smrt posamezne celice pomeni smrt celotnega organizma. Pri tem procesu imajo pomembno vlogo proteaze – molekularne škarje, ki tarčno režejo proteine in s tem vplivajo na njihovo aktivnost. Ugotovila je, da nekatere proteaze proteinov ne le razgrajujejo, ampak jih lahko tudi povezujejo v nove kombinacije, kar nakazuje, da bi lahko imele širšo vlogo, kot smo domnevali doslej.

Dr. Amadeja Lamovšek (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani) za doktorsko delo z naslovom Konfiguracijski pristop k oblikovanju dela za različne pojavne oblike dela (področje družboslovja). Njen mentor je bil prof. dr. Matej Černe. Doktorsko delo raziskuje, kako različne oblike dela – delo na fizični lokaciji organizacije, hibridno delo in delo na daljavo – vplivajo na uspešnost izvajanja nalog, motivacijo zaposlenih in njihovo zavzetost, izgorelost ter nenazadnje ravnotežje med delom in zasebnim življenjem. Raziskava pokaže, da ni ene idealne rešitve za vse. Ključna je prava konfiguracija dela, prilagojena obliki dela, nalogam, potrebam zaposlenih in načinu sodelovanja, s ciljem ustvarjati dobrobit tako zaposlenih kot organizacij ter oblikovati bolj človeško in trajnostno delo prihodnosti.

Doc. dr. Jaka Dernovšek (Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani) za doktorsko delo z naslovom Načrtovanje, sinteza in vrednotenje novih zaviralcev proteina toplotnega šoka 90 s protitumornim delovanjem (področje naravoslovja). Njegov mentor je bil prof. dr. Tihomir Tomašič, somentor pa prof. dr. Nace Zidar. Doktorsko delo temelji na ugotovitvi, da je protein toplotnega šoka 90 (Hsp90) ključen za zvijanje in zorenje številnih onkoproteinov. Tako se pomembno vpleta v patofiziologijo raka, a klinično validacijo klasičnih N-končnih zaviralcev Hsp90 ovira sočasno sprožanje citoprotektivnega odziva toplotnega šoka (HSR). V sklopu doktorske naloge so bili raziskani alternativni načini za zaviranje Hsp90 brez sočasne indukcije HSR. Zaviralci Hsp90, ki so bili na način odkriti, izkazujejo zaviralno delovanje v različnih rakavih celičnih linijah, zaobidejo HSR in predstavljajo pomembna izhodišča za nadaljnji razvoj.

Dr. Vitjan Zavrtanik (Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani) za doktorsko delo z naslovom Nenadzorovane rekonstrukcijske in diskriminativne metode za detekcijo in lokalizacijo površinskih anomalij (področje tehnike). Njegov mentor je bil prof. dr. Danijel Skočaj.Doktorsko delo se ukvarja z razvojem metod umetne inteligence za samodejno odkrivanje površinskih anomalij. Z aplikativnega vidika so takšne metode pomembne predvsem v industriji,  kjer se uporabljajo za odkrivanje napak na izdelkih in pomagajo pri nadzoru kakovosti na proizvodnih linijah. Delo predstavlja tri pristope, ki računalniku omogočajo, da se nauči prepoznati običajen videz izdelka in zazna odstopanja, ne da bi videl primere napak. Razvite metode so natančne pri zaznavanju anomalij na slikah, mogoče pa jih je prilagoditi tudi za druge vrste podatkov, na primer zvok ali globinske slike.