Slovenija bogatejša za najsodobnejšo superračunalniško infrastrukturo FRIDA

FRIDA, ki stoji na strehi UL FRI, je nova superračunalniška infrastruktura, zasnovana za najzahtevnejše raziskovalne in razvojne izzive sodobnega časa. Namenjena je predvsem umetni inteligenci (UI) in strojnemu učenju, velikim jezikovnim modelom, znanstvenemu računanju in obdelavi velikih podatkov, služila pa bo tako raziskovalcem in študentom na UL FRI kot tudi podjetjem, ki želijo razvijati napredne rešitve UI. »FRIDA neposredno podpira poslanstvo FRI, enega ključnih nosilcev tehnološkega razvoja v Sloveniji, saj povezuje vrhunsko raziskovalno znanje z najsodobnejšo infrastrukturo ter omogoča preboje na področju UI in superračunalništva. Slovenskemu gospodarstvu ponuja platformo za preizkušanje tehnologij prihodnosti, za katere verjamemo, da pomenijo veliko konkurenčno prednost. FRIDA podpira inovativnost in odpira nove možnosti za interdisciplinarne projekte raziskovalcev z gospodarstvom in družbo,« je v uvodnem nagovoru izpostavila izr. prof. dr. Mojca Ciglarič, dekanja UL FRI.

Srce Fride je najprodornejša tehnologija 

Na UL FRI poudarjajo, da je FRIDA nastala iz želje po lastni infrastrukturi, s svojo v UI usmerjeno zmogljivostjo pa presega ‘lokalni eksperiment’ in predstavlja odlično dopolnitev evropskega EuroHPC ekosistema. Kar dela Frido posebno je njena heterogenost in najnovejša tehnologija: v jedru združuje 104 grafične pospeševalnike sedmih generacij. Od tega je kar 64 pospeševalnikov najnovejše generacije, ki so povezani z visokozmogljivim omrežjem. Modeli, ki so prej potrebovali tedne učenja, se tako danes lahko trenirajo v urah ali dneh. Pod črto: FRIDA ni le zmogljiv računalnik, temveč razvojna platforma. »Visoko zmogljiva računska infrastruktura, predvsem GPU (Graphics Processing Unit) strežniki, so predpogoj za ukvarjanje s področjem UI. Strežnik FRIDA je s svojo usmerjenostjo v UI trenutno najmočnejši računski center v Sloveniji. Med drugim bo omogočil nadaljnji razvoj slovenskega velikega jezikovnega modela GaMS, gospodarstvu in javnemu sektorju pa preizkus in prototipiranje najnovejših agentnih tehnologij,« dodaja prof. dr. Marko Robnik Šikonja z UL FRI.

Znanje, prevedeno v razvoj za preboje 

Po aktualnem razvojnem poročilu Umarja se Slovenija med drugim sooča z zaostankom pri podatkovno podprtem razvoju. Enega od odgovorov na ta izziv daje FRIDA, saj brez superračunalniške infrastrukture ni sodobnega razvoja umetne inteligence. Omogočila bo, da se bo raziskovalni potencial učinkoviteje prevajal tudi v konkurenčne razvojne rešitve in višjo dodano vrednost. O slednjem so na dogodku razpravljali mag. Valter Leban, predsednik uprave skupine Kolektor, mag. Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenija, Tomaž Gornik, direktor ter ustanovitelj podjetja Better, in prof. dr. Marko Robnik Šikonja, UL FRI. Omenjena podjetja sicer z UL FRI že sodelujejo v okviru različnih razvojno-raziskovalnih projektov.

Sogovorniki so poudarili, da je temelj razvoja sodelovanje s fakultetami oz. gradnja ekosistema različnih deležnikov. »Pomembno je, da znanje ne ostane na fakulteti, ampak se prenese v gospodarstvo,« je menila Prodnik in zbranim svetovala, naj pri razvoju ne iščejo popolnosti, temveč naj si upajo prototipirati in rešitve preverjati z uporabniki že v fazi razvoja. Tudi Gornik je izpostavil, da val, ki prihaja z UI, ne bo šel mimo brez sodelovanja z akademskim svetom. Leban je zbranim predstavnikom podjetij svetoval, da je treba najprej ozavestiti, da ne veš in ne zmoreš vsega sam. »Na FRI se vedno počutim 'free', ker vem, da bom tu našel odgovore na svoj 'zakaj',« je že obstoječa sodelovanja med Kolektorjem in UL FRI opisal Leban.

Dogodka ob otvoritvi so se udeležili tudi predstavniki ameriškega proizvajalca čipov, družbe NVIDIA, ki Fridi zagotavlja najsodobnejšo opremo, tj. zmogljive strežnike z GPU in programsko okolje, na katerem teče umetna inteligenca.

Je prva akademska superračunalniška infrastruktura v regiji z namestitvijo umetni inteligenci namenjenih grafičnih procesnih enot NVIDIA Blackwell generacije B200 in B300. Na področju umetne inteligence prinaša dvakrat večjo učno zmogljivost in energijsko učinkovitost kot slovenski superračunalnik Vega. Zmore do 708 petaflopov, kar pomeni 708 milijonov milijard računskih operacij nižje natančnosti na sekundo. Še več: ima eksaskalni potencial, saj zmore za računanje z redkimi matrikami nižje natančnosti doseči celo dvakrat višjo hitrost – 1,42 eksaflopa oz. 1,42 milijarde milijard računskih operacij na sekundo. Ali drugače: če bi vsak prebivalec Slovenije računal neprekinjeno 24 ur na dan, bi FRIDA v eni sekundi opravila več izračunov kot vsi skupaj v 10.000 letih. Zgrajena je kot modularni kontejnerski podatkovni center, ki omogoča hibridno hlajenje, tj. zračno hlajenje in napredno tekočinsko hlajenje na čipih, kar je ključno za sodobne AI strežnike z zelo visokimi toplotnimi obremenitvami.