Pedagogi na delavnici ustvarjali lastne agente UI v podporo poučevanju

Delavnico smo začeli z osnovami pisanja učinkovitih pozivov, saj je kakovosten posrednik mogoč šele takrat, ko razumemo, kako z UI orodjem jasno komunicirati. Udeleženci so spoznali strategijo PREPARE, ki uporabnika vodi od splošnega in pogosto premalo natančnega poziva do bolj strukturiranega navodila. Pri tem so razmišljali o nalogi, vlogi orodja, natančnosti, parametrih, dodatnih vprašanjih, samooceni odgovora in motivacijskem elementu. Ta uvodni del ni bil namenjen teoriji zaradi teorije, temveč je služil kot izhodišče za nadaljnje delo. Pedagogi so namreč hitro prešli od vprašanja, kako napisati dober posamezni poziv, k vprašanju, kako oblikovati stalna navodila, ki bodo v posredniku ostala zapisana in jih ne bo treba vpisovati pri vsaki novi uporabi. 

V nadaljevanju smo se posvetili razliki med običajnim klepetom z UI orodjem in posrednikom. Udeleženci so spoznali, da posrednik ni povsem novo orodje, temveč pogovor z jezikovnim modelom, ki ima vnaprej določen kontekst, vlogo, pravila, omejitve in slog odzivanja. Tak posrednik je zato bolj predvidljiv, ponovljiv in prilagojen določenemu predmetu, skupini študentov ali pedagoški nalogi. Posebej smo poudarili, da pri zasnovi posrednika ne gre več samo za inženiring pozivov, temveč za inženiring konteksta. Pri tem smo uporabili ogrodje SKOPI, ki pedagoga vodi skozi scenarij uporabe, kontekst predmeta in študentov, omejitve in odgovornost, primere interakcij ter interakcijski stil. Udeleženci so tako dobili okvir, s katerim lahko bolj sistematično načrtujejo, kaj naj posrednik dela, na podlagi katerih gradiv naj odgovarja, česa ne sme početi in v kakšni obliki naj pripravlja rezultate. 

Osrednji in najdaljši del delavnice je bil namenjen praktični izdelavi posrednikov, ki pedagogom lahko neposredno prihranijo čas pri pripravi in izvedbi pedagoškega dela. Udeleženci so najprej izdelovali posrednika za pripravo Moodle kvizov iz učnih gradiv. Tak posrednik lahko pedagogu pomaga pri oblikovanju vprašanj, izbiri ustrezne ravni zahtevnosti, pripravi možnih odgovorov, razlagi pravilnih rešitev in oblikovanju izhodov, ki so uporabni za nadaljnje urejanje ali uvoz v učno okolje. Pri tem smo poudarili, da posrednik ne nadomešča strokovne presoje pedagoga, temveč pomaga pri prvem osnutku, strukturiranju in hitrejši pripravi gradiva. Pedagog mora vprašanja še vedno pregledati, prilagoditi ciljem predmeta, preveriti pravilnost in presoditi, ali ustrezajo ravni znanja študentov. 

V drugem praktičnem delu so udeleženci oblikovali še druge posrednike po lastni izbiri. Med primeri, kakšne posrednike lahko ustvarijo, so bili posrednik za pripravo obvestil študentom, posrednik za shranjen kontekst skupine študentov, posrednik za pripravo osnovnih predstavitev iz gradiv in posrednik za podporo pri oblikovanju učnih aktivnosti. Za vsakega od teh posrednikov smo pripravili tudi gradiva za pedagoge in primere navodil za posrednika. Namen teh primerov je bil pokazati, da so posredniki najbolj uporabni tam, kjer se pedagog pri delu pogosto ponavlja. Če pedagog vedno znova piše podobna obvestila, pripravlja podobne kvize, prilagaja navodila za isto skupino študentov ali oblikuje osnovne osnutke predstavitev, lahko del tega procesa prenese v dobro zasnovanega posrednika. Udeleženci so zato razmišljali o svojih konkretnih delovnih rutinah in iskali naloge, pri katerih bi jim stalno nastavljen posrednik lahko najbolj pomagal. 

Pomemben del delavnice je bil namenjen tudi odgovorni in varni rabi. Pri ustvarjanju posrednikov smo poudarili pomen jasnih omejitev, varovanja osebnih in zaupnih podatkov, preverjanja odgovorov ter kritične presoje ustvarjenih vsebin. Posrednik mora imeti jasno določeno, ali dela samo iz priloženih gradiv, kako ravna ob negotovosti, česa ne sme izmišljati in kako naj opozori uporabnika, kadar nima dovolj informacij. Udeleženci so se tako učili oblikovati posrednike, ki niso le učinkoviti, temveč tudi varni, pregledni in pedagoško odgovorni. 

Delavnica se je zaključila z razmislekom, kje se pri svojem delu pedagogi najbolj ponavljajo in katere od teh ponavljajočih se nalog bi lahko preoblikovali v posrednika. Ključno sporočilo delavnice je bilo, da dober posrednik ni namenjen temu, da bi nadomestil pedagoga, temveč da mu pomaga pri rutinskih, časovno potratnih ali organizacijskih nalogah. Tako lahko pedagog več časa nameni strokovni presoji, didaktičnemu načrtovanju, povratnim informacijam in delu s študenti. 

Udeleženci so z delavnice odšli z jasnim razumevanjem razlike med pozivom in posrednikom ter z začetnimi osnutki lastnih posrednikov, ki jih lahko še naprej preizkušajo, prilagajajo in nadgrajujejo. Delavnica je pokazala, da je smiselna uporaba UI v pedagoškem delu najbolj učinkovita takrat, ko izhaja iz konkretnih potreb pedagoga, jasnih pravil uporabe in odgovorne presoje rezultatov.