Svetovni zemljevid raziskav DNA iz starih kosti postavlja Univerzo v Ljubljani med vodilne na področju

Uspešnost UL je pokazala analiza znanstvenih objav, ki so jo opravili raziskovalci Univerze Fudan v Šanghaju. Ti so UL uvrstili takoj za sloviti nemški Inštitut Maxa Plancka za evolucijsko antropologijo (Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology) in Univerzo v Københavnu na Danskem.

Še posebej izstopa vloga znanstvene svetnice in izr. prof. dr. Irene Zupanič Pajnič z Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete UL. Njen prispevek na področju analize razgrajene DNA iz človeških skeletnih ostankov in prenosu metodologij starodavne DNA v forenzično genetiko je ključen za razvoj molekularno-genetskih pristopov pri identifikaciji oseb ter pri povezovanju forenzične genetike z raziskavami preteklosti. V mednarodni študiji je z 39 publikacijami prepoznana kot najbolj produktivna avtorica na tem področju na svetu in s tem postavljena ob bok svetovnim avtoritetam, kot so nobelovec Svante Pääbo, Eske Willerslev in Johannes Krause. Ta izjemni dosežek pa dobi polno vrednost prek plodnega interdisciplinarnega sodelovanja, kjer bibliometrična analiza kot vidno izpostavljeno raziskovalko prepoznava tudi doc. dr. Tamaro Leskovar z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete UL, ki s svojim delom na področju bioarheologije prinaša ključno arheološko podporo, kar v povezavi z genetskimi analizami omogoča celovitejše razumevanje življenja ljudi in skupnosti v preteklosti.

Analiza je bila objavljena članku z naslovom Global trends in DNA research on aged human skeletal remains: a bibliometric analysis (1989–2024) avtorja Luo J. in sodelavcev v ugledni reviji International Journal of Legal Medicine. Raziskovalci so podrobno pregledali 982 znanstvenih člankov objav s področja raziskav DNA iz starih človeških skeletnih ostankov, od katerih so jih 41 objavili raziskovalci in raziskovalke UL.  S tem so ovrednotili najpomembnejše raziskovalce, raziskovalne ustanove, države in ključne razvojne trende skozi 35-letno obdobje.

Raziskave DNA iz človeških skeletnih ostankov so neprecenljive za forenzično znanost, saj omogočajo identifikacijo žrtev vojnega nasilja, naravnih katastrof in pogrešanih oseb ter identifikacijo zgodovinskih osebnosti. Sodobne genetske analize omogočajo tudi globok vpogled v ključne vidike preteklih življenj, tudi ko gre za ostanke, ki so zelo stari, poškodovani ali slabo ohranjeni. Z njimi znanstveniki uspešno ugotavljajo sorodstvene vezi in biološki spol, populacijsko zgodovino, migracije in poreklo.

Študija šanghajskih raziskovalcev jasno kaže, da gre za izrazito interdisciplinarno in mednarodno področje.

Prepoznava Univerze v Ljubljani v tej mednarodni bibliometrični analizi je pomemben pokazatelj kakovosti in vpliva raziskovalnega dela na presečišču naravoslovja, medicine, forenzike in humanistike. Hkrati potrjuje pomen tesnega interdisciplinarnega sodelovanja znotraj same univerze. Pri razvoju sodobnih pristopov za proučevanje človeških ostankov, kulturne dediščine in življenjskih zgodb ljudi iz preteklosti igra ključno vlogo povezovanje Medicinske fakultete in Filozofske fakultete.

Združevanje vrhunskega medicinsko-forenzičnega znanja s humanističnimi in arheološkimi vedami postavlja Univerzo v Ljubljani ob bok največjim svetovnim institucijam na področju razkritij, zapisanih v kosteh.