Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Raziskovalci so skoraj 15 let spremljali več kot 1.800 starejših odraslih brez demence ter proučevali, kako so različni prehranski vzorci povezani s pojavom bolezni. Posebnost raziskave je, da je prvič preučila povezavo med kakovostjo prehrane in tveganjem za razvoj demence tudi pri posameznikih, pri katerih so krvni biomarkerji že nakazovali povečano biološko tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni oziroma drugih nevrodegenerativnih procesov.

Rezultati kažejo, da je bila kakovostnejša prehrana povezana z manjšim tveganjem za razvoj demence. Pri posameznikih z višjim biološkim tveganjem so bile najizrazitejše povezave opažene pri prehranskih vzorcih z nižjim vnetnim potencialom, kar odpira nove možnosti za razvoj ciljno usmerjenih preventivnih strategij. Raziskovalci poudarjajo, da gre za opazovalno raziskavo, zato rezultatov ni mogoče razumeti kot dokaza, da prehrana preprečuje demenco, temveč kot pomemben prispevek k razumevanju vloge prehrane pri zmanjševanju tveganja za razvoj bolezni.

Raziskava je bila objavljena v eni vodilnih medicinskih revij, JAMA Network Open.

Asist. Anja Mrhar je raziskovalno delo opravila med akademskim izpopolnjevanjem na Karolinska Institutet na Švedskem. Doktorski študij opravlja pod mentorstvom izr. prof. dr. Aleša Kuharja, somentorica pa je izr. prof. dr. Milica Gregorič Kramberger z Nevrološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Delo povezuje področja prehranskega vedenja, javnega zdravja in nevrologije ter predstavlja primer uspešnega interdisciplinarnega sodelovanja.