Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Posebno pozornost so sogovorniki namenili možnostim za nadaljnjo krepitev sodelovanja med UL in CERN-om. Pogovarjali so se o dodatnih priložnostih za sodelovanje slovenskih raziskovalnih skupin pri mednarodnih eksperimentih ter o vključevanju mladih raziskovalcev v programe usposabljanja in izmenjav. Polnopravno članstvo Slovenije v CERN-u namreč omogoča tudi vključitev znanstvenikov UL z drugih področij v razvoj  prihodnjih eksperimentov, predvsem s področja strojništva, elektrotehnike in računalništva.

Slovenski fiziki v CERN-u sicer sodelujejo že od leta 1975, ko so se pod vodstvom prof. dr. Gabrijela Kernela pridružili eksperimentu OMICRON. V naslednjih petdesetih letih so nato uspešno sodelovali pri vrsti eksperimentov v CERN-u, najodmevnejša med njimi sta bila CPLEAR in DELPHI. Danes raziskujeo pri eksperimentih ATLAS in LHCb na Velikem hadronskem trkalniku (LHC), poleg tega pa v CERN-u aktivno sodelujejo tako eksperimentalni kot tudi teoretični fiziki s področja fizike delcev.

Slovenski znanstveniki so imeli pomembno vlogo tudi pri odkritju Higgsovega bozona leta 2012, naslednji izziv pa je odgovoriti na odprta vprašanja o našem vesolju – na primer, kaj je temna snov, zakaj je v vesolju mnogo več snovi kot antisnovi in podobno. V ta namen sodelujejo tudi pri nadgradnji eksperimenta ATLAS ter Velikega hadronskega trkalnika v HL-LHC (High-Luminosity LHC), ki naj bi pričel delovati leta 2030, pa tudi pri razvoju naslednje generacije pospeševalnika, imenovanega Future Circular Collider (FCC-ee), ki naj bi v CERN-u začel delovati čez približno 15 let.

Obisk je potekal na pobudo raziskovalcev Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (UL FMF), osrednje slovenske raziskovalne ustanove na področju fizike osnovnih delcev. Namen obiska je bil utrditi in nadgraditi sodelovanje med UL in CERN-om ter vzpostaviti nove povezave za širitev sodelovanja tudi na druga znanstvena in tehnološka področja, kot so elektrotehnika, strojništvo, informacijske tehnologije in sorodne discipline, v okviru katerih na UL tudi delujejo vrhunski raziskovalci in strokovnjaki.

Delegacijo so sestavljali vodilni predstavniki UL in UL FMF: poleg rektorja prorektor prof. dr. Gregor Dolinar, dekan UL FMF prof. dr. Emil Žagar, prodekana prof. dr. Miha Ravnik in prof. dr. Jernej Fesel Kamenik, vodja programske skupine za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev prof. dr. Borut Paul Kerševan ter prof. dr. Marko Mikuž, vodja slovenskih raziskovalcev v CERN-u, član Sveta CERN-a in eden ključnih nosilcev dolgoletnega sodelovanja Slovenije s CERN-om.

Obisk predstavlja prvi korak k načrtovani poglobitvi sodelovanja med Univerzo v Ljubljani in CERN-om ter pomembno izhodišče za razvoj novih skupnih raziskovalnih, izobraževalnih in razvojnih projektov.