Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Obrambni sektor se sooča z dvojnim izzivom: zmanjšati ogljični odtis v skladu z evropskimi podnebnimi cilji in hkrati zagotoviti zanesljivo ter varno oskrbo z energijo ter avtonomno delovanje. Energetska odvisnost od zunanjih virov namreč pomeni logistično breme in strateško ranljivost, zlasti v kriznih razmerah.

Predlagane rešitve se večinoma osredotočajo na sončne elektrarne in baterijske sisteme za rezervno napajanje, pri čemer pogosto zanemarijo dolgoročno hrambo energije in celostno integracijo mobilnosti. Vodikova energetska vozlišča, ki vključujejo elektrolizerje, gorivne celice in vodikove rezervoarje, so se izkazala kot obetavna rešitev za zagotavljanje dolgoročnejše energetske neodvisnosti, a njihova aplikacija v obrambnem sektorju ostaja le redko raziskana.

V študiji, objavljeni v reviji International Journal of Hydrogen Energy (IF: 8,3) so raziskovalci Fakultete za strojništvo UL skupaj s predstavniki Ministrstva za obrambo RS zapolnili to vrzel z razvojem petstopenjske metodologije, ki vključuje obrambno specifične operativne kazalnike in uporabno vrednost dokazali na dejanskem primeru vojašnice v Kranju. Vpeljava obnovljivih virov energije in zelenega vodika v zasnovo energetskega sistema vojašnice v Kranju omogoča bistveno zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, kar je ključni korak k doseganju podnebnih ciljev tudi v obrambnem sektorju. Obenem zasnovani energetski sistem zagotavlja visoko raven operativne avtonomije, ki je za obrambni sektor ključnega pomena. Rezultati simulacij dokazujejo, da je 3-dnevno avtonomno delovanje mogoče doseči kadarkoli v letu, 10-dnevno v večjem delu leta, 30-dnevno avtonomno delovanje pa je dosegljivo z optimizacijo parametrov sistema ali z upravljanjem porabe. Obenem zasnovan energetski sistem v določenih delih leta energijo vrača v distribucijsko omrežje in ga zato lahko okarakteriziramo kot »prosumer«. Tekom celotnega leta pa sistem omogoča polnjenje vodikovih vozil in tako vzpostavlja povezavo med vojaškim in civilnim sektorjem.

Razvita metodologija in izsledki odpirajo pot k vzpostavitvi mreže energetskih vozlišč v petih slovenskih obrambnih bazah, ki bi skupaj zagotavljale zeleni vodik in elektriko in s tem prispevale k energetski neodvisnosti ter defosilizaciji transporta.

Pogosta vprašanja

Logotipi

  • Financira EU (sl).png
  • ARIS (si)