Zeleni vodik kot temelj energetske neodvisnosti vojaških baz
AI
Datum objave:
Slovenske vojaške baze bi lahko v prihodnje energijo proizvajale same. Raziskovalci Fakultete za strojništvo UL so razvili metodologijo, ki z uporabo obnovljivih virov energije in zelenega vodika omogoča večdnevno energetsko avtonomijo ter zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv. Njeno uporabnost so demonstrirali na primeru energetske prenove vojašnice v Kranju.
Obrambni sektor se sooča z dvojnim izzivom: zmanjšati ogljični odtis v skladu z evropskimi podnebnimi cilji in hkrati zagotoviti zanesljivo ter varno oskrbo z energijo ter avtonomno delovanje. Energetska odvisnost od zunanjih virov namreč pomeni logistično breme in strateško ranljivost, zlasti v kriznih razmerah.
Predlagane rešitve se večinoma osredotočajo na sončne elektrarne in baterijske sisteme za rezervno napajanje, pri čemer pogosto zanemarijo dolgoročno hrambo energije in celostno integracijo mobilnosti. Vodikova energetska vozlišča, ki vključujejo elektrolizerje, gorivne celice in vodikove rezervoarje, so se izkazala kot obetavna rešitev za zagotavljanje dolgoročnejše energetske neodvisnosti, a njihova aplikacija v obrambnem sektorju ostaja le redko raziskana.
V študiji, objavljeni v reviji International Journal of Hydrogen Energy (IF: 8,3) so raziskovalci Fakultete za strojništvo UL skupaj s predstavniki Ministrstva za obrambo RS zapolnili to vrzel z razvojem petstopenjske metodologije, ki vključuje obrambno specifične operativne kazalnike in uporabno vrednost dokazali na dejanskem primeru vojašnice v Kranju. Vpeljava obnovljivih virov energije in zelenega vodika v zasnovo energetskega sistema vojašnice v Kranju omogoča bistveno zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, kar je ključni korak k doseganju podnebnih ciljev tudi v obrambnem sektorju. Obenem zasnovani energetski sistem zagotavlja visoko raven operativne avtonomije, ki je za obrambni sektor ključnega pomena. Rezultati simulacij dokazujejo, da je 3-dnevno avtonomno delovanje mogoče doseči kadarkoli v letu, 10-dnevno v večjem delu leta, 30-dnevno avtonomno delovanje pa je dosegljivo z optimizacijo parametrov sistema ali z upravljanjem porabe. Obenem zasnovan energetski sistem v določenih delih leta energijo vrača v distribucijsko omrežje in ga zato lahko okarakteriziramo kot »prosumer«. Tekom celotnega leta pa sistem omogoča polnjenje vodikovih vozil in tako vzpostavlja povezavo med vojaškim in civilnim sektorjem.
Razvita metodologija in izsledki odpirajo pot k vzpostavitvi mreže energetskih vozlišč v petih slovenskih obrambnih bazah, ki bi skupaj zagotavljale zeleni vodik in elektriko in s tem prispevale k energetski neodvisnosti ter defosilizaciji transporta.