Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Telemedicina – uporaba digitalnih orodij za spremljanje zdravja, posvete na daljavo in podporo pacientom – postaja vse pomembnejši del sodobnega zdravstva. Pomaga lahko pri zagotavljanju bolj dostopne zdravstvene oskrbe, zmanjševanju obremenitev zdravstvenih sistemov ter izboljšanju spremljanja pacientov. A za njen uspeh ni dovolj le razvoj novih tehnologij. Pomembno je tudi, ali jih bodo zdravstveni delavci pripravljeni vključiti v svoje vsakodnevno delo.

Na Centru za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani so raziskovali, kaj vpliva na pripravljenost študentov zdravstvene nege za uporabo telemedicine še preden z njo pridobijo neposredne izkušnje.

Doc. dr. Simona Hvalič Touzery, Jerneja Laznik, razv. Mojca Šetinc in izr. prof. dr. Vesna Dolničar so ugotovile, da na odnos bodočih medicinskih sester do telemedicine vplivajo predvsem trije dejavniki:

  • poznavanje telemedicine,
  • prepričanje o njeni uporabnosti pri zdravstveni negi,
  • nelagodje oziroma strah pred uporabo tehnologije.

Rezultati kažejo, da so študenti, ki telemedicino bolje poznajo in razumejo njene koristi, bolj pripravljeni na njeno uporabo pri svojem prihodnjem delu. Po drugi strani pa lahko negotovost ali strah pred tehnologijo zmanjšata njihovo pripravljenost za sprejemanje digitalnih rešitev.

Raziskava opozarja, da uvajanje digitalnega zdravstva ne pomeni le zagotavljanja ustrezne opreme in tehničnega znanja. Prihodnji zdravstveni delavci potrebujejo tudi podporo pri razvijanju samozavesti, digitalnih kompetenc in pozitivnega odnosa do novih tehnologij.

Ugotovitve so pomembne za izobraževalne ustanove, zdravstvene organizacije in odločevalce, saj kažejo, da mora priprava na prihodnost zdravstva vključevati tako tehnološko kot tudi človeško plat digitalne preobrazbe.

Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju, kako oblikovati izobraževanje zdravstvenih delavcev v času hitrega razvoja digitalnih rešitev in podpira prizadevanja za kakovostnejše ter bolj dostopno zdravstvo.

Celotna raziskava je objavljena na povezavi.

Logotipi

  • ARIS (si)