Morje je več kot vir: raziskava razkriva, kako ga vrednotijo prebivalci severnega Jadrana
Tilen Genov/Morigenos
Datum objave:
Prebivalci severnega Jadrana morja ne doživljajo le kot prostor za turizem ali gospodarsko dejavnost. Zanje predstavlja prostor identitete, dediščine in skupnih vrednot. Zato opozarjajo, da varovanje morja ni le okoljsko vprašanje, temveč tudi vprašanje ohranjanja skupnosti in njihove identitete.
To je pokazala raziskava Univerze v Ljubljani in Univerze v Padovi v okviru projekta Interreg Italia-Slovenija SeaInsights. Raziskovalci so proučevali, kako prebivalci, ribiči, turistični ponudniki, upravljavci zavarovanih območij in drugi deležniki v Sloveniji in Italiji dojemajo morske in obalne ekosisteme severnega Jadrana. Raziskava je združila analizo kulturnih ekosistemskih storitev in razvoj etične matrike – orodja za bolj vključujoče odločanje pri upravljanju morja.
Povod za raziskavo je bilo spoznanje, da se raziskave kulturnih ekosistemskih storitev pogosto osredotočajo predvsem na ekonomsko vrednotenje rekreacije, turizma in privlačnosti krajine, medtem ko ostajajo številne nematerialne koristi morja slabše raziskane. Raziskovalci so zato želeli bolje razumeti, katere nematerialne koristi morski in obalni ekosistemi zagotavljajo ljudem ter kakšen pomen prebivalci in deležniki pripisujejo morju, obali in ključnim živalskim vrstam severnega Jadrana. Takšno znanje lahko pomembno prispeva k oblikovanju politik in strategij, ki spodbujajo trajnostne družbeno-ekološke odnose ter učinkovitejše varstvo morskega okolja.
Morje kot »živa učilnica«
Rezultati raziskave kulturnih ekosistemskih storitev kažejo, da deležniki morje najpogosteje povezujejo s simbolnimi vrednotami. Te vključujejo čustveno navezanost na prostor, občutek pripadnosti in pomen morja za osebno ter skupnostno identiteto.
Pomembno mesto ima tudi izobraževalna vrednost morja. Udeleženci raziskave ga opisujejo kot »živo učilnico«, ki spodbuja pridobivanje znanja, krepi okoljsko ozaveščenost in prispeva k bolj odgovornemu odnosu do narave. Posebej so poudarili pomen vključevanja vsebin, povezanih z morjem, v formalne izobraževalne programe.
Med ključnimi ugotovitvami je tudi močna povezanost skupnosti s tradicionalnimi dejavnostmi, kot sta ribištvo in solinarstvo. Ti dejavnosti nista razumljeni zgolj kot gospodarski panogi, temveč kot pomemben del kulturne dediščine in lokalne identitete. Rezultati kažejo tudi, da ljudje degradacije morskega okolja ne doživljajo le kot izgubo naravnega vira, temveč kot grožnjo kulturni dediščini, lokalni identiteti in kakovosti življenja obalnih skupnosti.
Varovanje morja je tudi vprašanje pravičnosti
Na osnovi zbranih podatkov je bila razvita tudi etična matrika – orodje, ki na strukturiran način prikazuje potrebe, interese in vrednote različnih deležnikov ter v skupnem okviru združuje družbene, okoljske in etične vidike varovanja morja.
Rezultati kažejo, da ljudje visoko vrednotijo nematerialne koristi morja ter pričakujejo bolj vključujoče in pregledne procese odločanja. Pomembna ugotovitev se nanaša na upravljanje morskega prostora. Številni deležniki so izrazili željo po večji vključenosti v procese odločanja, boljši zastopanosti različnih interesov ter večji preglednosti institucij. Raziskava je pokazala tudi široko soglasje glede pomena okoljskega izobraževanja. Deležniki ga prepoznavajo kot ključen pogoj za boljše razumevanje morskih ekosistemov, odgovorno ravnanje in dolgoročno podporo ohranjanju narave.
Celotni poročili sta dostopni na povezavah: poročilo kulturne ekosistemske storitve in poročilo etična matrika.
Raziskavo kulturnih ekosistemskih storitev je koordinirala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za biologijo, medtem ko je razvoj etične matrike koordinirala Univerza v Padovi. Obe raziskavi sta temeljili na skupni metodologiji, razviti v okviru projektnega konzorcija, ter na podatkih, zbranih v fokusnih skupinah in spletnem vprašalniku.
Podpora trajnostnemu upravljanju severnega Jadrana
Ugotovitve obeh raziskav poudarjajo, da učinkovito upravljanje morja zahteva upoštevanje ne le okoljskih in gospodarskih, temveč tudi kulturnih, družbenih in etičnih vrednot. Razumevanje različnih pogledov na morje lahko prispeva k bolj legitimnim, vključujočim in trajnostnim odločitvam o prihodnosti severnega Jadrana.
V okviru raziskave so raziskovalci pripravili tudi vizualni plakat kulturnih ekosistemskih storitev, ki na dostopen način predstavlja ključne koristi in vrednote, povezane z morskim okoljem.