Kako bodo živi laboratoriji pomagali ohraniti rodovitna in odporna tla?

V Sloveniji je vzpostavljen eden od petih živih laboratorijev projekta. Njegova posebnost je povezovanje rastlinske pridelave in živinoreje, s katerim partnerji iščejo rešitve za bolj zdrava tla, učinkovitejše kroženje hranil ter večjo odpornost kmetij na podnebne spremembe.

»Živi laboratorij ni enkraten dogodek, temveč večleten proces sodelovanja, v katerem kmetje in raziskovalci skupaj razvijajo rešitve za bolj zdrava in odporna tla,« poudarja moderator slovenskega živega laboratorija doc. dr. Rok Mihelič.

Rešitve nastajajo na kmetijah

Posebnost živih laboratorijev je pristop »od spodaj navzgor«. Rešitve ne nastajajo le v raziskovalnih ustanovah, temveč predvsem na kmetijah, kjer udeleženci skupaj preizkušajo prakse v dejanskih pridelovalnih razmerah. Tako lahko razvite rešitve bolje odgovarjajo potrebam kmetov in raznolikim lokalnim razmeram.

V slovenskem živem laboratoriju trenutno sodeluje enajst kmetij z različnimi pridelovalnimi sistemi – od poljedelskih in mešanih kmetij do mlečnih in ekoloških kmetij. Raznolikost omogoča preizkušanje rešitev v različnih pedoklimatskih razmerah ter primerjavo njihovih učinkov.

Preizkušanje praks za bolj zdrava tla

Na sodelujočih kmetijah potekajo preizkusi regenerativnih in ohranitvenih praks, med katerimi so stalna pokritost tal, raznoliki kolobarji, zmanjšana obdelava tal ter tesnejše povezovanje rastlinske pridelave in živinoreje.

Raziskovalci bodo skozi celotno trajanje projekta spremljali vpliv teh praks na zdravje tal, vsebnost organske snovi, zadrževanje vode, erozijo, pridelavo ter odpornost kmetijskih sistemov. Rezultati bodo zbrani po enotnih metodologijah, kar bo omogočilo primerjavo med različnimi evropskimi regijami in prenos uspešnih praks v širšo uporabo.

Zakaj so zdrava tla pomembna?

Tla zagotavljajo pridelavo hrane, omogočajo kroženje hranil, zadržujejo vodo in podpirajo biotsko raznovrstnost. Zaradi erozije, izgube organske snovi in slabšanja strukture tal pa se njihova sposobnost opravljanja teh funkcij zmanjšuje.

Med pomembnejše vzroke degradacije sodijo intenzivna mehanska obdelava tal, poenostavljeni kolobarji ter nezadostna pokritost tal. Posledice so manjša rodovitnost, slabše zadrževanje vode in manjša odpornost kmetijskih sistemov na podnebne spremembe. Prav zato je izboljšanje zdravja tal ena ključnih prednostnih nalog evropske Misije EU za zdrava tla.

Evropski projekt TRAILS4SOIL

Projekt TRAILS4SOIL (Transformative Living Labs for Soil Health: Advancing Regenerative and Conservation Agriculture Across Europe) poteka v okviru programa Horizon Europe – Misija EU za zdrava tla.

V projektu sodelujejo partnerji iz devetih evropskih držav, ki vzpostavljajo pet živih laboratorijev in vključujejo približno 100 poskusnih kmetij, med njimi tudi 11 svetilniških kmetij. Posamezni laboratoriji obravnavajo različne agroekološke izzive – od regenerativnega ekološkega kmetijstva in prilagajanja podnebnim spremembam do ohranitvenega kmetijstva in varovanja črnozemnih tal.

Projekt poteka od 1. julija 2025 do 30. junija 2030, njegova vrednost znaša približno 11,8 milijona evrov. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ga vodi doc. dr. Rok Mihelič, slovenska partnerja pa sta Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo.

Več o projektu si lahko preberete na njegovi spletni strani.