Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Prof. dr. Frank C. Worrell z Univerze v Kaliforniji v Berkeleyju je soavtor enega najodmevnejših sodobnih modelov razvoja talentov; ukvarja se z izobraževanjem nadarjenih ter dejavniki, ki vplivajo na razvoj posameznika in njegove izjemne dosežke. Eno ključnih vprašanj njegovega dela je, zakaj se potencial pri nekaterih posameznikih razvije v izjemne dosežke, pri drugih pa ne. Pri tem opozarja na pomen širšega socio-kulturnega okolja, priložnosti, motivacije in ustrezne podpore. To je pomembno tudi za univerzitetni prostor: ni dovolj le prepoznati, kaj študent zmore, ampak je treba ustvarjati tudi pogoje, v katerih lahko svoje zmožnosti in interese razvija naprej.

Prof. dr. Heidrun Stoeger z Univerze v Regensburgu in prof. dr. Albert Ziegler z Univerze Friedrich-Alexander  Erlangen-Nürnberg se posebej veliko ukvarjata z mentorstvom in vprašanjem, kaj prispeva h kakovosti mentorskega procesa. Njuno delo kaže, da samo povezovanje študenta in mentorja še ni dovolj. Pomembni so kakovost odnosa, jasna pričakovanja in cilji, ustrezno ujemanje mentorja in mentoriranca ter dovolj časa in kontinuitete, da se lahko mentorski odnos razvija.

Skupaj sta sodelovala tudi pri razvoju več mentorskih programov, med njimi CyberMentor in Global Talent Mentoring. Ti programi so zanimivi tudi zato, ker mentorstva ne razumejo kot občasnega svetovanja, temveč kot daljši razvojni proces, povezan z vključevanjem v strokovna okolja, skupnosti in mreže.

Ta vprašanja so za UL posebej aktualna ob začetku dela Mreže mentorjev UL. Tudi pri nas že obstaja veliko kakovostnih in zelo različnih mentorskih praks – pri raziskovalnem in umetniškem delu, projektih, študentskih tekmovanjih ter drugih dejavnostih. Pomemben del konference bo zato namenjen povezovanju mednarodnih spoznanj z izkušnjami, ki jih na članicah že imamo, ter razmisleku o tem, kaj lahko na tej osnovi razvijamo naprej.