UNESCO z novimi orodji za krepitev vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj

UNESCO je 17. septembra 2026 predstavil tri nova vodila, namenjena krepitvi vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR) kot pomembne prednostne naloge vzgojno-izobraževalnih sistemov ter podpori izobraževanju pri oblikovanju bolj trajnostnih, miroljubnih in pravičnih družb. Orodja so nastala v okviru mednarodnega projekta Transforming Futures: Enhancing Practice for ESD for 2030 through Action Research in so bila preizkušana v desetih državah, s čimer UNESCO želi podpreti nadaljnjo krepitev VITR v šolah in drugih izobraževalnih institucijah po svetu.

Projekt Transforming Futures naslavlja tri medsebojno povezane razsežnosti, ki so ključne za krepitev VITR v izobraževanju:

Spodbujanje trajnostnosti v izobraževanju s celostnim institucionalnim pristopom

Prvo vodilo podpira izobraževalne institucije pri vključevanju trajnostnosti ne le v poučevanje in učenje, temveč tudi v upravljanje institucije, kurikulum, delovanje in organizacijo, izobraževanje in usposabljanje učiteljev ter sodelovanje z lokalnim okoljem in skupnostjo. Celostni institucionalni pristop tako izobraževalno institucijo razume kot prostor učenja in hkrati kot zgled trajnostnega delovanja.

Krepitev pedagogik in kompetenc za trajnostnost

Drugo orodje se osredotoča na pedagoške pristope in kompetence za trajnostnost, ki jih učeči potrebujejo za razumevanje kompleksnih trajnostnih izzivov in za smiselno sodelovanje pri oblikovanju bolj trajnostnih prihodnosti. UNESCO pri tem poudarja razvoj kompetenc na kognitivnem, socialno-čustvenem in vedenjskem področju.

Vrednotenje učenja v vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj

Tretje vodilo obravnava eno od pomembnih vprašanj VITR: kako vrednotiti učenje, ki presega tradicionalno preverjanje kognitivne ravni znanja. Orodje ponuja usmeritve za oblikovanje načinov vrednotenja, ki upoštevajo transformativno, vključujočo in na kompetencah temelječo naravo VITR.

Da bi bila nova vodila uporabna v različnih kulturnih, družbenih in političnih okoliščinah, je UNESCO v projekt vključil deset držav: Brazilijo, Japonsko, Nemčijo, Romunijo, Kenijo, Malezijo, Kostariko, Kubo, Slonokoščeno obalo in Slovenijo. V projektu je sodelovalo 41 institucij, razvoj in preizkušanje orodij pa sta temeljila tudi na akcijskem raziskovanju v lokalnih izobraževalnih okoljih.

Slovenija je bila ena od desetih držav, vključenih v projekt. Slovenski del projekta je koordinirala Unescova katedra o izobraževanju učiteljev za trajnostni razvoj na Univerzi v Ljubljani, ki deluje na Pedagoški fakulteti.

Sodelovanje Slovenije povezuje mednarodni razvoj novih orodij z značilnostmi in potrebami slovenskega vzgojno-izobraževalnega prostora ter v globalno skupnost VITR prinaša slovenske izkušnje in poglede. Slovenske šole in drugi deležniki so imeli tako priložnost nova orodja ne le uporabljati in preizkušati, temveč tudi prispevati k njihovemu nadaljnjemu razvoju. Slovenska izkušnja potrjuje pomen povezovanja mednarodnih okvirov z lokalnim okoljem. VITR namreč ni mogoče preprosto prenesti iz enega konteksta v drugega. Potrebno ga je razumeti, prilagoditi, preizkusiti in razvijati orodja skupaj z izobraževalci in institucijami, ki delujejo v konkretnem družbenem, kulturnem in okoljskem kontekstu.

Objava treh novih orodij je pomemben korak, vendar bo njihova vrednost na koncu odvisna od tega, kako jih bomo uporabljali v praksi. Projekt Transforming Futures zato posebno pozornost namenja akcijskemu raziskovanju, saj resnična sprememba vzgoje in izobraževanja zahteva stalne cikle delovanja, refleksije, učenja in izpopolnjevanja.

Razvita tri orodja tako niso namenjena zgolj podajanju priporočil, ampak šolam, univerzam, izobraževalcem učiteljev, oblikovalcem šolskih politik in drugim deležnikom omogočajo, da premislijo o svojih praksah, prepoznajo možnosti za spremembe ter razvijajo pristope k trajnostnosti, ki so prilagojeni njihovemu okolju. Objava orodij tako odpira novo fazo projekta: prehod od preizkušanja in razvoja vodil k širšemu uvajanju, sodelovanju in skupnemu učenju znotraj vzgojno-izobraževalnih sistemov.

Tri nastale publikacije so dostopne v Unescovi digitalni knjižnici:

• Driving sustainability in education through a whole-institution approach
• Enhancing pedagogies and competencies for sustainability
• Assessing learning in Education for Sustainable Development

Več informacij o projektu je na voljo na strani UNESCO Transforming Futures.

Razvoj projekta dopolnjujejo tudi nove raziskave o celostnem institucionalnem pristopu k VITR in o kompetencah za trajnostnost:

• Didham, R. J. A Pedagogical Framework for Sustainability Competencies: Bridging Theory and Practice in Education for Sustainable Development. In Frontiers in Education (Vol. 11, p. 1908784). Frontiers. https://doi.org/10.3389/feduc.2026.1908784
• Kohl, K., Hopkins, C., Toman, I., & Land, H. V. T. (2026). Identifying the ‘Building Blocks’ of a Transformative Whole-institution Approach to Education for Sustainable Development. Journal of Education for Sustainable Development, 09734082261455966. https://doi.org/10.1177/09734082261455966

Objava novih vodil je priložnost, da skupne ambicije za trajnostni razvoj povežemo z vsakodnevnim delom v šolah, na univerzah in v drugih izobraževalnih institucijah. Za učitelje, raziskovalce, oblikovalce politik in druge, ki si prizadevajo za krepitev VITR, tri nova orodja predstavljajo skupno izhodišče za razmislek, sodelovanje in spreminjanje praks. VITR ni le vprašanje tega, kaj učenci vedo. Gre tudi za to, kako delujejo izobraževalne institucije, kako poučevanje omogoča soočanje s kompleksnimi izzivi ter kako izobraževanje podpira posameznike in skupnosti pri soustvarjanju bolj trajnostnih prihodnosti.