Kako odporna so slovenska gospodinjstva na poletno pregrevanje?

Odgovor na podnebne izzive

Raziskavo sta zasnovala raziskovalca s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, izr. prof. dr. Mitja Košir in doc. dr. Luka Pajek. Glavni razlog zanjo je več kot desetletno preučevanje podnebne prilagodljivosti stavb in pomanjkanje ključnih podatkov o tem, kako se ljudje v praksi odzivajo na pregrevanje ter katere ukrepe so pripravljeni sprejeti. Gre za obsežno študijo, ki poleg javnomnenjske ankete zajema analizo podnebnih danosti slovenskih občin in bioklimatske presoje prihodnjih sprememb. Združitev teh podatkov bo omogočila identifikacijo ključnih pasivnih ukrepov za trajnostno omilitev vročine.

Ugotovitve bodo strokovna osnova za strateške odločitve države in občin – od boljšega načrtovanja novogradenj in prenov do novih sistemskih politik. Pripravljenost prebivalcev na spremembe je sicer zelo velika, saj le 13 odstotkov vprašanih ne želi ali ne načrtuje nobenih ukrepov za zmanjšanje pregrevanja stavb. Prav zato je pri uresničevanju teh načrtov ključna ustrezna finančna podpora. »Kar se tiče izboljšave energijske učinkovitosti stavb, predvsem vezane na zimski čas, imamo mehanizme subvencij. Žal pa specifičnih subvencij izključno za preprečevanje pregrevanja stavb trenutno še nimamo vzpostavljenih,« izpostavlja Košir.

Vročina je večja težava v urbanih območjih

Raziskava je še v teku, zato so trenutno znani le preliminarni rezultati javnomnenjske ankete, ki pa že prinašajo zanimive uvide. Odgovori 2.681 anketirancev kažejo, da 18 odstotkov slovenskih gospodinjstev poleti ocenjuje notranje toplotno okolje kot nesprejemljivo. Izrazito so izpostavljena predvsem gospodinjstva v večstanovanjskih stavbah. V urbanih območjih, kot sta Ljubljana in Maribor, je pregrevanje ojačano zaradi pojava urbanega toplotnega otoka, število gospodinjstev v večstanovanjskih stavbah, ki ocenjuje toplotno okolje kot nesprejemljivo, pa je bistveno višje – v Ljubljani 31 odstotkov, v Mariboru pa celo 37 odstotkov.

Sočasno ima v svojih stanovanjih 55 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji nameščeno vsaj eno klimatsko napravo. Ta delež močno poskoči v občinah s toplejšim podnebjem; v Kopru znaša 94 odstotkov, v Novi Gorici 83 odstotkov, v Novem mestu 70 odstotkov in v Celju 67 odstotkov.

Slovenska preudarnost

Kljub visokemu deležu klimatskih naprav pa se je izkazalo, da prebivalci Slovenije ukrepamo zelo preudarno. Zunanja senčila ima na svoji stavbi nameščenih 81 odstotkov gospodinjstev, 57 odstotkov pa jih za ohlajanje redno uporablja nočno prezračevanje. »Pred vklopom klimatskih naprav se očitno večinoma zatečemo k pasivnim ukrepom. To je v izrazitem nasprotju z najino raziskavo v  Črni gori, kjer se prebivalci bistveno hitreje zanašajo izključno na aktivno hlajenje,« ugotavlja Pajek in dodaja: »To nam je morda v razmislek, kaj nas čaka, če pasivni ukrepi ne bodo več dovolj učinkoviti.«

Vse te ugotovitve jasno nakazujejo, da je odpornost stanovanjskih stavb na pregrevanje težava, ki je že močno prisotna, pričakovati pa je, da se bo v prihodnosti le še stopnjevala. A z znanjem, pridobljenim v tej raziskavi, ter ustreznimi sistemskimi in finančnimi spodbudami bomo lahko pravočasno zagotovili večjo odpornost grajenega okolja ter dolgoročno ohranili visoko kakovost bivanja v lastnih domovih.

Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije. (2026). STAGE II. https://gis.stat.si/ in Lehner, F., Maier, P., Klisho, T.& Formayer, H. (2025). FORSITE-Clim Europe: European-wide climate indicators for historical periods and climate projections at high resolution [Dataset]. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zenodo.14843328