Mednarodna konferenca Vključujoča dolgoživa družba je tokrat poudarila pomen dostojanstva v staranju
Foto: Bor Slana/STA
Datum objave:
V Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani je 16. in 17. septembra 2026 potekala mednarodna konferenca Vključujoča dolgoživa družba – dostojanstvo v staranju, na kateri so domači in tuji strokovnjaki poudarili, da je dostojanstvo v starosti temeljna človekova pravica ter da je za njegovo ohranjanje odgovorna celotna družba. Ključno sporočilo konference je bilo, da moramo odpraviti starizem in ustvarjati okolja, ki starejšim omogočajo avtonomijo, vključenost in možnost izbire.
Dvodnevni dogodek so z nagovori podprli rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, častna pokroviteljica konference, predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve, ga. Mateja Ribič, prorektorica za študentske in študijske zadeve, prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, vodja KC UL SI AHA, prof. dr. Vlado Dimovski in neodvisni strokovnjak OZN za pravice starejših oseb, prof. dr. Zvezdan Pirtošek.
»V pogovorih s starejšimi slišim, da si pogosto ne želijo veliko. Želijo si varnosti, dostopne pomoči, urejenega bivanja, pravočasne zdravstvene obravnave in predvsem občutka, da jih država vidi in sliši. Zato mora biti dostojno staranje ena od pomembnih družbenih prioritet Slovenije,« je med drugim izpostavila predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar.
Ob tej priložnosti so se združili raziskovalci, visokošolski učitelji, strokovnjaki s področja zdravstva, socialnega varstva, arhitekture, športa in izobraževanja ter predstavniki oblikovanja politik. Razpravljali so o tem, kako z ustreznimi storitvami, življenjskimi okolji in javnimi politikami podpreti aktivno, zdravo in vključujoče staranje.
Ministrica Mateja Ribič je povedala: »Demografske spremembe so velik izziv in tudi velika priložnost. Priložnost, da podaljšujemo leta zdravega, aktivnega in dostojnega življenja. Priložnost, da izkušnje starejših povežemo z energijo mladih. Priložnost, da ustvarimo okolje, v katerem človek zaradi starosti ni manj viden, manj slišan ali manj pomemben. In predvsem priložnost, da razumemo, da vprašanje dostojne starosti zadeva vsakega izmed nas.«
Konferenco so zaznamovale razprave o izzivih dolgožive družbe ter o ukrepih, ki starejšim omogočajo kakovostno in dostojanstveno življenje. Udeleženci so poudarili, da staranje ni družbeni problem, temveč naraven del življenja, ki zahteva spoštovanje, solidarnost in sodelovanje med generacijami.
»Naloga starejših je, da skozi vzgojo usmerjajo mlajše generacije, da osmislijo lastno dolgoživost,« je medgeneracijsko odgovornost povzela prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat.
Posebna pozornost je bila namenjena odpravljanju starizma, spoštljivi komunikaciji in prepoznavanju starejših kot raznolike skupine ljudi z različnimi potrebami, željami in življenjskimi izkušnjami. Med ključnimi stebri dostojanstvenega staranja so udeleženci izpostavili avtonomijo, identiteto in enakost.
Prof. dr. Pirtošek je poudaril: »Tudi starejši imajo človekove pravice, saj dostojanstvo ne ugasne pri 65-ih letih. Paziti moramo, da pomoč in podpora ne naredita človeka nevidnega.«
Na konferenci so strokovnjaki predstavili tudi pomen redne telesne aktivnosti, ustrezne prehrane, vseživljenjskega učenja, umetnosti in družbene participacije za ohranjanje kakovosti življenja v poznejših letih. Predstavili so dobre prakse na področju paliativne oskrbe oseb z demenco ter uporabo socialnih robotov, pri čemer so poudarili, da mora tehnologija podpirati oskrbo in ne nadomeščati medčloveških odnosov.
Poseben poudarek je bil namenjen oblikovanju dolgoročnih sistemskih rešitev. Sodelujoči so izpostavili potrebo po povezovanju različnih resorjev, razvoju dostopnih lokalnih storitev, zmanjševanju digitalne izključenosti ter oblikovanju okolij, ki starejšim omogočajo aktivno vlogo v skupnosti. Po njihovem mnenju Slovenija potrebuje usklajene politike staranja, podprte s konkretnimi ukrepi in ustreznimi finančnimi viri.
»Če želimo zagotoviti dostojanstveno starost in tako poskrbeti za našo prihodnost, je potreben razvoj. Razvoj, povezan z iskanjem novega znanja v strokah in povezovanjem z okoljem, pri tem pa mora biti glas starejših središče našega dela,« je poudaril prof. dr. Vlado Dimovski.
V okviru konference je bila predstavljena tudi Srebrna katedra Univerze v Ljubljani, ki povezuje znanje, izkušnje in ideje upokojenih visokošolskih učiteljev ter spodbuja njihovo nadaljnje sodelovanje v akademskem prostoru.
Konferenca se je zaključila z besedami, ki povzema njeno osrednje sporočilo in vizijo vključujoče dolgožive družbe: »Starati se pomeni živeti.«