Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Dvodnevni dogodek so z nagovori podprli rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, častna pokroviteljica konference, predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve, ga. Mateja Ribič, prorektorica za študentske in študijske zadeve, prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, vodja KC UL SI AHA, prof. dr. Vlado Dimovski in neodvisni strokovnjak OZN za pravice starejših oseb, prof. dr. Zvezdan Pirtošek.

»V pogovorih s starejšimi slišim, da si pogosto ne želijo veliko. Želijo si varnosti, dostopne pomoči, urejenega bivanja, pravočasne zdravstvene obravnave in predvsem občutka, da jih država vidi in sliši. Zato mora biti dostojno staranje ena od pomembnih družbenih prioritet Slovenije,« je med drugim izpostavila predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar.

Ob tej priložnosti so se združili raziskovalci, visokošolski učitelji, strokovnjaki s področja zdravstva, socialnega varstva, arhitekture, športa in izobraževanja ter predstavniki oblikovanja politik. Razpravljali so o tem, kako z ustreznimi storitvami, življenjskimi okolji in javnimi politikami podpreti aktivno, zdravo in vključujoče staranje.

Ministrica Mateja Ribič je povedala: »Demografske spremembe so velik izziv in tudi velika priložnost. Priložnost, da podaljšujemo leta zdravega, aktivnega in dostojnega življenja. Priložnost, da izkušnje starejših povežemo z energijo mladih. Priložnost, da ustvarimo okolje, v katerem človek zaradi starosti ni manj viden, manj slišan ali manj pomemben. In predvsem priložnost, da razumemo, da vprašanje dostojne starosti zadeva vsakega izmed nas.«

Konferenco so zaznamovale razprave o izzivih dolgožive družbe ter o ukrepih, ki starejšim omogočajo kakovostno in dostojanstveno življenje. Udeleženci so poudarili, da staranje ni družbeni problem, temveč naraven del življenja, ki zahteva spoštovanje, solidarnost in sodelovanje med generacijami.

»Naloga starejših je, da skozi vzgojo usmerjajo mlajše generacije, da osmislijo lastno dolgoživost,« je medgeneracijsko odgovornost povzela prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat.

Posebna pozornost je bila namenjena odpravljanju starizma, spoštljivi komunikaciji in prepoznavanju starejših kot raznolike skupine ljudi z različnimi potrebami, željami in življenjskimi izkušnjami. Med ključnimi stebri dostojanstvenega staranja so udeleženci izpostavili avtonomijo, identiteto in enakost.

Prof. dr. Pirtošek je poudaril: »Tudi starejši imajo človekove pravice, saj dostojanstvo ne ugasne pri 65-ih letih. Paziti moramo, da pomoč in podpora ne naredita človeka nevidnega.«

Na konferenci so strokovnjaki predstavili tudi pomen redne telesne aktivnosti, ustrezne prehrane, vseživljenjskega učenja, umetnosti in družbene participacije za ohranjanje kakovosti življenja v poznejših letih. Predstavili so dobre prakse na področju paliativne oskrbe oseb z demenco ter uporabo socialnih robotov, pri čemer so poudarili, da mora tehnologija podpirati oskrbo in ne nadomeščati medčloveških odnosov.

Poseben poudarek je bil namenjen oblikovanju dolgoročnih sistemskih rešitev. Sodelujoči so izpostavili potrebo po povezovanju različnih resorjev, razvoju dostopnih lokalnih storitev, zmanjševanju digitalne izključenosti ter oblikovanju okolij, ki starejšim omogočajo aktivno vlogo v skupnosti. Po njihovem mnenju Slovenija potrebuje usklajene politike staranja, podprte s konkretnimi ukrepi in ustreznimi finančnimi viri.

»Če želimo zagotoviti dostojanstveno starost in tako poskrbeti za našo prihodnost, je potreben razvoj. Razvoj, povezan z iskanjem novega znanja v strokah in povezovanjem z okoljem, pri tem pa mora biti glas starejših središče našega dela,« je poudaril prof. dr. Vlado Dimovski.

V okviru konference je bila predstavljena tudi Srebrna katedra Univerze v Ljubljani, ki povezuje znanje, izkušnje in ideje upokojenih visokošolskih učiteljev ter spodbuja njihovo nadaljnje sodelovanje v akademskem prostoru.

Konferenca se je zaključila z besedami, ki povzema njeno osrednje sporočilo in vizijo vključujoče dolgožive družbe: »Starati se pomeni živeti.«