Martina Malešič, rojena 24.12.1982 v Ljubljani, se je po maturi na Gimnaziji Poljane leta 2001 vpisala na Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V šolskem letu 2004/2005 je prek programa Socrates Erasmus študirala na Universita degli Studi di Urbino “Carlo Bo”. Tam je pod mentorstvom prof. dr. Tiziane Fuligne in doc. dr. Mateja Klemenčiča izdelala seminarsko nalogo o participativni arhitekturi Giancarla De Carla, katere skrajšana verzija je leta 2007 izšla v Arhitektovem biltenu. Z diplomsko nalogo Arhitekta France in Marta Ivanšek, ki je bila izdelana pod mentorstvom doc. dr. Mateja Klemenčiča, je diplomirala leta 2008.
Martina Malešič je že med študijem sodelovala pri nastajanju spletnega projekta zavoda Trajekt Arhitekturni vodnik, od leta 2007 dalje pa honorarno dela v Arhitekturnem muzeju Ljubljana, v kustodiatu za novejšo arhitekturo, kjer je mdr. sodelovala pri pripravi razstave o Edvardu Ravnikarju. Maja 2007 se je s prispevkom o ponovni rabi industrijske arhitekturne dediščine v Sloveniji udeležila mednarodnega simpozija študentov umetnostne zgodovine na Reki, konec leta 2007 pa je na znanstvenem simpoziju Arhitekturna zgodovina v Ljubljani predstavila delo arhitektov Franceta in Marte Ivanšek; oba prispevka bosta v kratkem objavljena.
Arhitekta France in Marta Ivanšek sta širši javnosti najbolj znana po naselju Murgle, diplomsko delo kolegice Malešič pa prvič v celoti razkriva njuno zelo raznovrstno delovanje, ki je obsegalo vsa področja arhitekture in oblikovanja od notranje opreme do zasnov stanovanjskih prostorov in posameznih družinskih hiš in celo urbanističnih rešitev stanovanjskih naselij, pionirsko pa je bilo tudi njuno raziskovalno delo na področju stanovanjske arhitekture.
Diplomsko delo Martine Malešič je plod natančnega raziskovanja, pri katerem je morala kolegica upoštevati tako zgrajene objekte, načrte, deloma še težko dostopne arhivske fonde zasebnikov (vključno s še neurejenim družinskim arhivom obeh arhitektov), pa tudi ustne vire nekdanjih sodelavcev in strank ter primerjalno gradivo in literaturo o novejši slovenski in širše o evropski, predvsem skandinavski arhitekturi. Rezultat je monografska študija, ki jo odlikuje avtoričino odlično razumevanje problematike in tudi njena osebna zavzetost za tiste vidike arhitekture, ki jih danes tako ustvarjalci kot kritiki pogosto zanemarjajo. Njena raziskava je še posebej aktualna, saj bi s premislekom o idejah in rešitvah arhitektov Franceta in Marte Ivanšek, kot jih je analizirala in predstavila kolegica Malešič, lahko bistveno izboljšali stanje na področju stanovanjske gradnje.
Nekaj najpomembnejših spoznanj iz diplomskega dela, ki jih je Martina Malešič predstavila na lanskem simpoziju Arhitekturna zgodovina, bo v kratkem objavljeno v monografiji z istim naslovom, v pripravi pa je tudi razstava o arhitektih Ivanšek, ki jo bo spremljala monografska študija.