Aleš Velkaverh se je rodil leta 1985 v Kopru. Leta 2003 je maturiral na Gimnaziji Koper in se isto leto vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 2008 z odliko diplomiral. Med študijem je veliko naporov vlagal v obštudijsko raziskovalno delo, še posebno velja omeniti njegovo raziskavo odločanja slovenskih Višjih sodišč z vidika postopkovne učinkovitosti. Poleg raziskovalnega dela ga je zelo zanimalo delovanje prava v praksi, ki ga je že med študijem spoznaval prek dela v odvetniški pisarni. Po končanem študiju na Pravni fakulteti se je zaposlil kot sodniški pripravnik pri Višjem sodišču v Ljubljani.

Nagrajeno delo »Odziv kazenskega prava na eksistencialne stiske«, ki ga je Aleš Velkavrh izdelal pod mentorstvom doc. dr. Matjaža Ambroža, obravnava eno izmed najtežjih vprašanj kazenskega prava: kako presojati situacije, ko posameznik določeno grozečo nevarnost odvrne z dejanjem, ki ima znake kaznivega dejanja. Najbolj zaostreni primeri takšnih eksistencialnih stisk so situacije, v katerih je mogoče človeško življenje rešiti le tako, da se žrtvuje drugo človeško življenje (gre za primere elementarnih nesreč, alpinistov v stiski, pacientov, ki hkrati nujno potrebujejo medicinsko oskrbo, in podobne).

Pravne vidike problematike avtor sooča s filozofskimi, prav tako pa v delo vključi zgodovinsko in primerjalnopravno perspektivo. V sklepnem delu avtor izpostavi nekatere, danes še posebej aktualne izzive za kazensko pravo na obravnavanem področju, na primer vprašanje sestrelitve ugrabljenega civilnega letala, na katerem so nedolžni potniki, da bi se preprečila večja škoda ob morebitnem trčenju s cilji na zemlji.

Pri reševanju navedenih vprašanj se avtor ne zateka zgolj k utilitarističnemu tehtanju in iskanju manjšega zla, saj se zaveda, da v pravni državi najpomembnejših človekovih pravic ni dopustno žrtvovati zgolj na podlagi kalkulacije največje oportunosti. Avtor meni, da se je idealu pravičnosti pri odzivanju kazenskega prava na eksistencialne stiske mogoče približati s prizadevanjem, da bi vsebinsko različne zadeve obravnavali ustrezno različno. Zato se zavzema za členitev instituta skrajne sile v dve podobliki, s čimer pomembno prispeva k diskusiji, ki je ta čas aktualna v slovenskem kazenskem pravu.