Namen investicijskega programa je z izgradnjo FKKT in FRI zagotoviti predvsem ustrezne prostorske pogoje za izvajanje vrhunskega mednarodno kompetitivnega  raziskovalnega dela, obstoječih in perspektivnih študijskih programov, okrepiti  razvojno inovativno dejavnost obeh fakultet, obenem pa vzpostaviti izobraževalno-raziskovalno središče, ki bo poleg izobražene in strokovno usposobljene delovne sile ustvarjalo dvosmerni pretok znanja (iz izobraževalne in raziskovalne dejavnosti v prakso in obratno), kar bo pripomoglo k sinergiji vseh učinkov za izboljšanje konkurenčnosti države.

Vsekakor pa se bodo z izvedbo projekta zagotovili normalni pogoji delovanja dveh fakultet, ki sta oziroma bosta do vselitve  svoje prostorske zadrege reševali vsaka na svoj način. S preselitvijo v novo zgrajene prostore se bodo odprle možnosti reševanja prostorskih stisk tudi drugih fakultet.

 

IDEJA:
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL je od nastanka samostojnega oddelka v študijskem letu 1950/51, ko je študiralo vsega skupaj 240 študentov, leta 1994 zrasla v veliko fakulteto, tako po številu študentov vseh treh stopenj kot tudi pa številu in raziskovalni odličnosti akademskega in raziskovalnega osebja. Prostori, zgrajeni pred desetletji, že dolgo ne zadoščajo več za normalno in varno delo in študij. Danes 233 zaposlenih skrbi za več kot 1.600 študentov pri izvedbi študijskega procesa na skupno kar 24 lokacijah, tako lastnih kot najetih (več kot 4.995 m2 površine). Na ta način je nastanek in razvoj mednarodno konkurenčnih kvalitetnih raziskovalnih skupin, pridobitev vrhunske opreme ter posredovanje in prenos pridobljenega znanja v nacionalnem prostoru zelo otežkočen, če ne že na meji nemogočega. Razmere v obstoječem objektu ob Aškerčevi cesti (laboratoriji) so sčasoma postale tako kritične, da so nenehno pod drobnogledom inšpekcijskih služb, saj komaj ustrezajo predvsem predpisom s področja varnosti pri delu, kar pa je pri kemijski stroki izrednega pomena. Vse to je bilo pred več kot 20 leti vzrok za odločitev FKKT, da išče novo prostorsko rešitev, saj bi bila obnova predraga, širitev na obstoječi lokaciji pa nemogoča. K reševanju prostorske problematike se je že 1997. leta vključilo tudi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.

Na hiter, skoraj eksploziven razvoj računalništva in informatike v svetu se je odzvala tudi stroka. Študij računalništva se je na ljubljanski univerzi začel že leta 1973, najprej kot usmeritev po 2. letniku študija elektrotehnike, od 1982 pa kot samostojni študij. Postopno se je razvil znanstveno raziskovalni kader, interes za študij pa se je zaradi velikih možnosti zaposlovanja v gospodarstvu kot tudi v javnem sektorju močno povečal. To so bili ključni vzvodi za nastanek samostojne Fakultete za računalništvo in informatiko, ki se je z januarjem 1996 odcepila od dotedanje matične Fakultete za elektrotehniko in računalništvo.  Število študentov in zaposlenih se je v tem času skoraj podvojilo, tako da na vseh študijskih programih trenutno študira 1512 študentov, vseh zaposlenih pa je 179.

Fakulteta za računalništvo je ostala v skupni stavbi in zaseda manj kot 20 % prostorov. Tako si večino prostorov deli s Fakulteto za elektrotehniko, ki deluje na Tržaški 25 in je tudi upravljavec celotne stavbe. Obstoječi program računalništva in informatike se kljub adaptacijam fakultete v preteklih letih zaradi prostorske stiske s težavo kakovostno izvaja. Ker že od ustanovitve dalje fakulteta najemna dodatne prostore (sedaj že v izmeri 3.883 m2), so se odločili za celovito reševanje prostorske problematike in v ta namen v letu 2004 naročili analizo več možnosti, pri čemer se je tudi v tem primeru novogradnja izkazala za najugodnejšo.