Datum objave: 19.04.2021

Kategorija: Novice COD

V zadnjem času so študenti opozorili nase in stiske, s katerimi se soočajo v času epidemije. O skrb vzbujajočem (duševnem) stanju študentov poročajo tudi zadnje raziskave, izvedene med študenti. Z namenom posredovanja nasvetov, informacij, ki so študentom na voljo za premostitev trenutnih razmer, smo v sklopu meseca zdravja - april 2021 organizirali predavanje "socializacija v izolaciji". O »samoohranitvenih ukrepih" je spregovorila asistentka Anja Gruden, članica skupine usposobljenih strokovnjakov, zaposlenih na Pedagoški fakulteti Univerze  v Ljubljani, ki delujejo v psihosocialni svetovalnici za študentke, študente in zaposlene Univerze v Ljubljani. 

Spodnji povzetek dogodka je zapisala  Petra Vehovar iz Študentskega doma Ljubljana. 


 POVZETEK PREDAVANJA ANJE GRUDEN ASIST. – SOCIALIZACIJA V IZOLACIJI
 

Če je smeh 50 % zdravja, kaj je druga polovica? S tem vprašanjem je Anja Gruden asist. iz Psihološke svetovalnice UL PEF zaključila svoje predavanje Socializacija v izolaciji; sedaj pa vam isto vprašanje zastavljam tudi jaz, morda boste do pravilnega odgovora prišli tekom branja besedila, morda ne, vam ga pa zagotovo zaupam, saj bo v teh negotovih in za marsikoga težkih časih, ki jih je s seboj prinesla pandemija koronavirusa, lahko postal neke vrste budnica, in sicer budnica, da spremenite svoj vsakdan ter pričnete izražati tudi tista slaba občutja in se zavedati, da je »OK biti človeški, kar je enako biti ranljiv.«, pojasni Grudnova.


Da je trenutno duševno stanje študentov zaskrbljujoče, pričajo tudi rezultati raziskave*, ki je potekala od novembra 2020 do januarja 2021, v njej je sodelovalo 484 študentov in kar 90 % izmed njih je potrdilo motnje razpoloženja, kot sta denimo depresija in anksioznost. Velika večina se prav tako spopada s strahom pred negotovo prihodnostjo, zato Grudnova poudarja, da se je normalno počutiti negotovo v negotovih časih, normalno se je počutiti preplavljenega v kriznih časih in normalno se je počutiti nenormalno v nenormalnih časih in ti časi kličejo po povečani skrbi zase ter za druge, a so lahko hkrati priložnost, da v svoje življenje vnesete nekaj novega, krizni časi so namreč lahko najbolj kreativna obdobja. Svetuje vam, da v teh negotovih časih povečate gotovost, kjer le lahko, to storite na primer z drugačno rutino, katere se veselite; lahko si naredite urnik, v katerem se najde čas za sprehode in ostale vam ljube dejavnosti; če morate biti osem ur pred računalnikom, si vzemite odmor, že pet minut je dovolj, telo si namreč zapomni, če ste neprenehoma za računalnikom in to lahko slabo vpliva na vas.


Sprejeti morate, da se vaše razpoloženje spreminja vsak dan in si dovoliti čutiti in ta čustva izražati (lahko si na primer rečete: v redu je, če čutim obup, a bo minilo), v nasprotnem primeru se bo to poznalo na vaših telesih, še doda Grudnova. Če tega ne boste počeli, boste tako kot poln kozarec, v katerega še kar natakate vodo in ta voda seveda preplavi kozarec, enako je z nalaganjem slabih občutij, tudi ta slej kot prej izbruhnejo. Prav tako priporoča, da »presežete občutke, kot so nisem dovolj dober/dobra; in ko si rečete – ne morem, to besedo spremenite v – nočem; ne izgubljajte energije za potapljanje v krivdi, če vam kaj ne uspe; če koga prizadanete, prevzemite odgovornost –  Kako lahko to popravim? –, namesto, da vztrajate v trpljenju in se sprašujete, kako ste lahko kaj takega naredili; do sebe in do drugih bodite sočutni in empatični«. Prisotne je predavateljica vprašala še naslednje: »Ali se lahko izognemo bolečini?« Odgovorili so z »ne« in pritrdila jim je, ne morete se ji izogniti, razlika pa se nahaja v tem ali boste v njej vztrajali, se z njo borili, ali jo boste sprejeli. Prav tako pa pravi, da si dovolite misel, da zmorete več, kot sedaj verjamete, da zmorete. To je le nekaj nasvetov, ki jih je delila Anja Gruden asist. in dodala, da so najboljši antidepresiv odnosi, zato je prav, da jih ohranjate tudi prek spletnih druženj. Torej, poznate odgovor na zastavljeno vprašanje: »Če je smeh 50 % zdravja, kaj je druga polovica?«  –  Jok.
 

Študentski dom Ljubljana
Petra Vehovar


*Raziskavo so izvedli Društvo psihologov Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Inštitut Andreja Marušiča Univerze na Primorskem, filozofska fakulteta v Ljubljani ter Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo Univerze na Primorskem.
 

socializacija