Datum objave: 25.05.2021

Kategorija: Novice COD

Pridelana hrana, ki je ne zaužijemo, nosi odtis vseh predhodnih postopkov, od pridelave, predelave in dobave do prodaje in priprave, ter tako po eni strani zmanjšuje sámo količino razpoložljive hrane, po drugi pa ustvarja številne neugodne okoljske, družbene in gospodarske učinke. Kaj so izgube hrane? Kaj so presežki hrane? Kaj je odpadna hrana? Kje nastajajo? Kaj lahko kot posamezniki naredimo, da preprečimo in zmanjšamo njihove količine? O tem smo govorili na predavanju "Hrana ni odpadek". Predavala sta doc. dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec in doc. dr. Mojca Korošec.


Hrana ni odpadek, povzetek predavanja dr. Ilje Gasana Osojnika Črnivec in dr. Mojce Korošec

S katerim od naslednjih živil bi najbolje opisali vaše današnje počutje? – Kruh, čili, limona, čokolada, mojito? To je bilo le eno izmed vprašanj interaktivnega predavanja »Hrana ni odpadek«, ki sta ga predavatelja zastavila prek spletne ankete, najpogostejši odgovor pa – čokolada, nato sta nadaljevala z vprašanjem »Katera fotografija prikazuje odpadno hrano?«, prav tako pa je bilo treba obkljukati izraze, za katere si vedel, kaj pomenijo, med njimi so bili: hrana, odpadna hrana, izgube hrane, presežki hrane, donirana hrana ... Definicijo vsaj enega izmed naštetih izrazov zagotovo poznate, in sicer hrane – »hrana je vsaka snov v svoji surovi, predelani in delno predelani obliki, ki je namenjena za prehrano ljudi. Zajema tudi svoje neužitne sestavne dele.« Izgube hrane so »vsa hrana, ki se izgubi v dobavni verigi med proizvajalcem do vključno z oddajo na trg«; presežena hrana nastaja »zaradi kopičenja faze v katerikoli fazi verige proizvodnje in distribucije živil«; odpadna hrana so na primer olupki, kosti, koščice, lupine, to so neužitni deli posameznega živila, pod odpadno hrano pa spada tudi užitni del, ki je bil v določenem trenutku primeren za prehrano ljudi. V bioloških odpadkih najdemo okoli 20 % odpadne hrane, ostalo so drugi biološki odpadki. Prerazdeljevanje hrane pa »je postopek, pri katerem se presežena hrana, ki bi se sicer zavrgla, zbere in zagotovi ljudem, zlasti tistim v stiski. Tovrstna hrana je donirana hrana.« Po pojasnilu naštetih izrazov smo lahko videli, da se je pri anketnem vprašanju – Katera fotografija prikazuje odpadno hrano? – marsikdo uštel pri odgovoru.

Predavatelja sta poudarila tudi naslednje: »Pridelana hrana, ki je ne zaužijemo, nosi odtis vseh predhodnih postopkov – od pridelave, predelave in dobave do prodaje ter priprave in tako po eni strani zmanjšuje samo količino razpoložljive hrane, po drugi pa ustvarja številne neugodne okoljske, družbene in gospodarske učinke. Višje v verigi smo, več je vplivov in večji so vplivi zavržene hrane.« V Evropski uniji letno zavržemo od okoli 90 do 129 milijonov ton hrane. Globalni paradoks pa je, da si kar 10 % prebivalcev Evropske unije ne more privoščiti obroka. V Sloveniji smo na primer leta 2019 zavrgli kar 140.000 ton hrane, polovica te odvržene hrane prihaja iz gospodinjstev. Da bi bile te številke iz leta v leto manjše, pa Slovenija na področju zavržene hrane izvaja kar nekaj aktivnosti, med drugim se od leta 2017 donira hrano, ki ima ugodnejšo davčno obravnavo, 2020–2021 se pripravlja Strategija za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano itn.
 

odpadek

Dr. Osojnik Črnivec je nato predstavil prednostni vrstni red ravnanja s preseženo hrano, proizvodnimi ostanki, stranskimi proizvodi in odpadno hrano ter preliminarne vzroke v Sloveniji. Dr. Koroščeva pa je predstavila prakse, ki se uporabljajo po Evropi in zadevajo – pospeševanje uporabe nepobranih in prodaje neprodanih kmetijskih pridelkov; krepljenje kulture in ozaveščanje potrošnikov; uporabo presežkov hrane za prehrano ljudi; optimizacijo stranskih tokov in dosedaj neizkoriščenih tokov hrane; optimizacijo stranskih tokov in presežene hrane; predelavo v nove neprehranske izdelke ... Med naštetimi praksami je navedla naslednje primere, na primer v Španiji prostovoljci pobirajo hrano, ki je ostala na kmetijskih površinah, jo zapakirajo v zaboje in jo donirajo ali pa jo porabijo za izdelke naprej; na Portugalskem neprofitna organizacija odkupi lokalno sadje in zelenjavo, ki ne ustreza trgovinskim standardom in ga prodaja potrošnikom v lokalnem okolju (projekt: Spreading ugly fruit against food waste FLAW4LIFE); v Sloveniji imamo iniciative za zmanjšanje odpadne hrane, kot na primer »Ekologi brez meja« in projekt »Ne meč'mo hrane stran«, mlade in širšo javnost pa ozaveščata in izobražujeta tudi Program Ekošola in Lidl Slovenija s projektom »Hrana ni za tjavendan«; tudi nekatera podjetja stremijo k trajnostni naravnanosti, med njimi je na primer podjetje Atlantic Droga Kolinska d. o. o., ki jim je na eno tono kokošje paštete uspelo zmanjšati 100 kg potencialno odpadne hrane itn.
 

Dr. Osojnik Črnivec se je dotaknil še neizkoriščenih tokov in poudaril, da lahko zunanje sloje sadja in zelenjave, kot so olupki, luščine, lupine koristno uporabimo za podaljšanje obstojnosti živil, kar je pokazal na primeru testa za podaljšanje obstojnosti oljčnega olja, in sicer s čebulnimi listi. Čebula je namreč druga najbolj pogosta vrtnina v Evropski uniji in letno nastane okrog 0, 45 milijonov ton ostankov njene pridelave. Čebulni listi so podaljšali obstojnost ekstra deviškega oljčnega olja za 30 %, kar v mesecih pomeni – od enega do pet mesecev, z ohranjenimi senzoričnimi lastnostmi. To je le eden izmed primerov, ki nam pokaže, »kako lahko spremenimo konvencionalen linearne sheme proizvodnje v krožni sistem, podobne raziskave pa so bile narejene tudi na odpadnih tokovih pridelave hmelja, konoplje in alg.«
 

Dr. Koroščeva je delila nasvete, kako zmanjšati količino odpadne hrane in dodala, da je pomembna ozaveščenost slehernega posameznika v verigi oskrbe s hrano. »Potrošniki: treba je opolnomočiti otroke, da odrastejo v odgovorne in vestne potrošnike (projekt FOOD-AWARE) – priprava učnih gradiv, kvizov, orodij; medijske kampanje ozaveščanja – razlikovanje med datumi uporabnosti živil (kar 10 % odpadne hrane naj bi bilo povezano z označevanjem datuma uporabnosti); načrtovanje obrokov; pravilno shranjevanje hrane; trgovine: smernice in priporočila, učna gradiva za zaposlene (projekt InterRegStrefowa); HoReCa: učna gradiva za zaposlene; praktične rešitve, kot na primer spremljanje datuma; spremljanje porabe; sprotna priprava; izobraževanje gostov; doggy bag; priprava več velikosti porcij itn.; pridelovalci: vzpostavitev novih kanalov trženja; metode pobiranja, skladiščenja, pridelave; odzivanje na zanimanje potrošnikov; doniranje; kompostiranje; hrana za živali; biogoriva itd.«


Za zaključek sta predavatelja prek spletne ankete prisotne vprašala tudi po predlogih za preprečevanje in zmanjševanje količin odpadne hrane in navedli so naslednje: »Dumpster diving; v restavracijo s sabo vzamemo posodo in hrano, ki je ne pojemo, shranimo v posodo in odnesemo domov ter pojemo kasneje; načrtujemo nakupe hrane in ne kupujemo na zalogo; redno pregledujemo hladilnik, da vidimo, kaj je potrebno najprej porabiti; uporabljamo »food sharing« aplikacije, kot sta »Olio, Too good to go … »; Uber Eates/Wolt v obratni smeri – ko nam dostavi hrano, lahko doniramo viške, za katere vemo, da jih ne bomo porabili; spodbujanje uporabe sezonske hrane v javnih zavodih, prehod na pretežno rastlinsko prehrano – skrajšanje verige od vil do vilic; uporaba AI za načrtovanje potrošniških navad; spletne platforme za distribucijo odvečne hrane; možnost kupovanja presežkov hrane s strani potrošnikov; po zavrženo sadje in zelenjavo na ljubljansko tržnico; zmanjšanje poti od pridelave do kupca; zmrzovanje/sušenje/preoblikovanje v druge jedi; možnost polovičnih porcij v restavracijah; nižja cena že pred potekom roka uporabe; presežke hrane se najprej uporabi za prehrano živali; uporaba hranil za bioprocese in gojenje različnih kultur; akvaponika; kompostiranje in doniranje hrane ...« Morda se katerega od predlogov poslužite tudi sami, hkrati pa si velja zapomniti, da se z majhnimi koraki, da doseči veliko, prav vsak izmed nas ima moč, da spremeni svet na bolje.

Študentski dom Ljubljana, Petra Vehovar