Kreditno ovrednoteni (ECTS) predmet | Človekove pravice v praksi – Akademija Amnesty |
Vrsta predmeta | Obštudijska dejavnost |
Število ECTS KT | 4 ECTS KT |
Študijski program | Za uveljavljanje ECTS kreditnih točk v študijskih programih 1. stopnje. |
Pogoji za vpis k predmetu in pristop k izpitu | Vpis na obstoječi program in interes za človekove pravice. |
Oblike dela | Vaje 30 ur. Samostojno delo 90 ur. Vaje se bodo izvajale kot druge oblike dela, praviloma kot delo na terenu. Metode dela: izobraževalni seminarji oz. delavnice; projektno delo; terensko delo oz. spoznavanje praktičnih vidikov dela Amnesty International Slovenije in drugih civilnodružbenih akterjev. |
Način ocenjevanja | Sprotno delo, obvezna navzočnost (80 %) in aktivno sodelovanje v predavalnici, vključno s posameznimi krajšimi pisnimi poročili in aktivnim sodelovanjem na seminarjih in pri drugih oblikah dela, so predpogoj za uspešno opravljeno obštudijsko dejavnost in priznavanje vseh kreditnih točk. Ni pisne ocene, ocenjuje se z »opravil/ni opravil«, kreditne točke pa študenti lahko uveljavljajo kot vpisano obštudijsko dejavnost. |
Vsebina predmeta | Pregled in analiza mednarodnega varstva človekovih pravic na različnih ravneh upravljanja - s poudarkom na povezanosti mednarodne in nacionalne (državne) ravni. |
Cilji in kompetence | ‐ Poznavanje osnov mednarodnega varstva človekovih pravic. ‐ Poznavanje akterjev, ki sodelujejo pri uresničevanju človekovih pravic v praksi, in razumevanje njihovih priložnosti, zmožnosti ter omejitev. ‐ Poznavanje slovenskega sistema varstva človekovih pravic. ‐ Spoznavanje delovanja sistema v praksi – na posameznih aktualnih vprašanjih varstva človekovih pravic. ‐ Spremljanje dela civilne družbe, posebej Amnesty International Slovenije (ki izvaja obštudijsko prakso), ter vključevanje v posamezne vidike praktičnega delovanja Amnesty International Slovenije. |
Predvideni študijski rezultati |
Znanje in razumevanje: študenti in študentke bodo poznali normativni okvir varstva človekovih pravic, pomen in vlogo različnih akterjev s poudarkom na vlogi civilne družbe (nevladnih organizacij, kot je Amnesty International Slovenije), ovire na poti do dejanskega uresničevanja človekovih pravic v Republiki Sloveniji in v drugih izbranih državah (glede na interes študentov in v dogovoru z izvajalci z Amnesty International Slovenije). |
Literatura | Obvezna literatura: Cerar, Miro, Jon Jamnikar in Maja Smrkolj, ur. (2002/2004) Dokumenti človekovih pravic z uvodnimi pojasnili. Mirovni inštitut in Amnesty International Slovenije, Ljubljana. Alston, P. and R. Goodman International human rights: the successor to international human rights in context. (Oxford: Oxford University Press, 2012) [ISBN 9780199578726]. Dodatna literatura • Body politics: a primer on criminalization of sexuality and reproduction (2018) https://www.amnesty.org/en/documents/pol40/7763/2018/en/ • Combating torture and other ill‐treatment: a manual for action (2016) https://www.amnesty.org/en/documents/pol30/4036/2016/en/ • Human rights for human dignity: a primer on economic, social and cultural rights (second edition) (2014) https://www.amnesty.org/en/documents/pol34/001/2014/en/ • Fair Trial Manual – Second Edition (2014) https://www.amnesty.org/en/documents/POL30/002/2014/en/ • (S)poznajte svoje obveznosti: Priročnik za preprečevanje prisilnih izselitev (2012) https://www.amnesty.si/preprecevanje‐prisilnih‐izselitev |
Opombe | Kreditno ovrednoteni predmeti so financirani s strani Univerze v Ljubljani in so za študente Univerze v Ljubljani brezplačni. |