Kreditno ovrednoteni (ECTS)  predmet

Delovanje na področju družboslovne informatike

Vrsta predmeta

Obštudijska dejavnost

Število ECTS KT

3 ECTS KT

Študijski program

ECTS kreditne točke lahko uveljavljate v študijskih programih prve in druge stopnje.

Pogoji za vpis k predmetu in pristop k izpitu

Vpis v 2. ali višji letnik/stopnjo študija.

Oblike dela

  • Samostojno delo: 90 ur.

Način ocenjevanja

Ni številčne ocene. Opravil/a-ni opravil/a.

Vsebina predmeta

1. Delo študenta na konkretnem zaključenem projektu ali programu, pri katerem skozi samostojno delo v okviru različnih faz projekta ali programa in ob sodelovanju z mentorjem študent pridobiva dodatne kompetence. 

2. Priprava in predstavitev poročila o obštudijski dejavnosti, vključno z refleksijo znanja, pridobljenega skozi učno izkušnjo obštudijske dejavnosti.   

Študenti bodo delovali na naslednjih področjih:

  • delo v okviru projektov, ki se nanašajo na problematiko uporabe IKT med različnimi socio-demografskimi skupinami, pri čemer ne gre za raziskovalne projekte (npr. projekt Safe.si, Spletno oko);
  • delovanje v okviru društva DID (Društvo družboslovnih informatikov), ki vključuje organizacijo dogodkov, pripravo publikacij, pripravo podjetniških idej, poučevanje vsebin s področja družboslovne informatike; 
  • raziskovalno delo (načrtovanje raziskav,zbiranje podatkov, statistične analize, diseminacija in arhiviranje podatkov) v okviru pri raziskovalnih projektov s področja družboslovne informatike, statistike, metodologije (projekti Centra za družboslovno informatiko, Centra za metodologijo in informatiko, Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, drugih raziskovalnih centrov na FDV);
  • sodelovanje pri razvoju IKT storitev (aplikacij) in vzpostavljanju in urejanju spletnih mest v okviru projektov UL.

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je študentom zagotoviti informacije, utrditi že pridobljene predmetno specifične kompetence in pridobiti nove kompetence za opravljanje dela na različnih področjih družboslovne informatike: razvoj, raziskovanje, študije uporabnosti najrazličnejših IKT storitev, statistične analize, empirično zbiranje podatkov, načrtovanje metodologije raziskav, poučevanje, odnosi z javnostmi. Dodaten cilj je pridobiti splošne kompetence, uporabne na trgu dela, kot so sposobnost delovanja v skupini in vzdrževanja kooperativnih odnosov za delo v skupini in z uporabniki, sposobnost reševanja konkretnih problemov v realnem okolju, razvoj sposobnosti in spretnosti ustnega in pisnega komuniciranja v domačem in mednarodnem okolju, razvoj kritične in samokritične presoje. 

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje področja družboslovne informatike, pridobljeno skozi učno izkušnjo vključitve v izbrano obštudijsko dejavnost: refleksija in delovanje na področju preučevanja odnosa med IKT in družbo, organizacijami in posamezniki, vključno z ustrezno metodološko in statistično obdelavo relevantnih empiričnih podatkov.

Literatura

  • Neuman, William Lawrence. 2006. Social research methods: qualitative and quantitative approaches. Boston: Pearson.
  • Klin, Rob in drugi. 2005. Understanding and Communicating Social Informatics. A Framework for Studying and Teaching the Human Contexts of Information and Communication Technologies. Medford, NJ: Information today.  
  • Vehovar, Vasja. 2006. Social Informatics: An Emerging Discipline?. V Berleur in drugi (ur.): Social Informatics: An Information Society for all? In Remembrance of Rob Kling. Proceedings of the Seventh International Conference on Human Choice and Computers (HCC7), IFIP TC 9, Maribor, Slovenia, September 21–23, 2006.
  • Petrič, Gregor in Atanasova, Sara. 2013. Družboslovna informatika: Razvojne konvergence in raziskovalni dosežki. Teorija in praksa, 50, 2.  
  • Wonnacott, T. H. in Wonnacott, R.J.. 1990. Introductory Statistics. New York: Wiley.
  • Shneidermand, Ben in drugi. 2009. Designing the User Interface: Strategies for Effective Human-Computer Interaction. Pearson.

Opombe

Kreditno ovrednoteni predmeti so financirani s strani Univerze v Ljubljani in so za študente Univerze v Ljubljani brezplačni.