EVROPSKI STRUKTURNI SKLADI  IN PROGRAM EVROPSKEGA TERITORIALNEGA SODELOVANJA

 

Program evropskega teritorialnega sodelovanja

V programski perspektivi 2014-2020 je struktura programov Evropskega teritorialnega sodelovanja naslednja: 

a) Čezmejno sodelovanje:

·       Program sodelovanja Interreg V-A Italija-Slovenija (IT-SI),

·       Program sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija (SI-AT),

·       Program sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška (SI-HR),

·       Program sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Madžarska (SI-HU).

b) Transnacionalni programi:

·        Območje Alp,

·         Mediteran,

·         Podonavje,

·         Jadransko-jonski program,

·         Srednja Evropa.

 c) Medregionalni programi:

·         INTERREG EUROPE,

·         INTERACT III,

·         URBACT III,

·         ESPON 2020.

  

ŠTEVILO NOVIH PROJEKTOV EVROPSKEGA TERITORIALNEGA SODELOVANJA  V LETU 2021

Univerza v Ljubljani je v letu 2021 sodelovala v 27 projektih evropskega teritorialnega sodelovanja.

Program in članica

Število novih projektov

Transnacionalno sodelovanje

 15

Območje Alp (Alpine Space)

       7

BF

 4

FE

 2

FU

 1

Srednja Evropa (Central Europe)

       2

NTF + FFA

 1

NTF + FGG + BF

 1

Interreg Danube (Podonavje)

       4

FGG + NTF

 1

FDV

 1

FGG

 1

MF

 1

Interreg Adrion (Jadransko-jonski program)

       2

FGG + NTF

 1

EF + FGG

 1

Čezmejno sodelovanje

 8

Interreg V-A Italia-Slovenia (IT-SI)

       5 

BF

 2

FKKT

 1

FGG

 1

MF

 1

Interreg V-A Slovenija-Avstrija (SI-AT)

       2

FE

 2

Interreg V-A Slovenija-Hrvaška (SI-HR)

       1

BF

 1

Medregionalno sodelovanje

 4

Interreg Evropa (Interreg Europe)

      4

FE

 3

FDV

 1

SKUPAJ

 27

  

Univerza v Ljubljani se je v zadnjem programskem obdobju 2007 – 2013 uspešno vključevala v programe evropskih strukturnih skladov in evropskega teritorialnega sodelovanja. Z novim programskim obdobjem 2014-2020 se UL ponovno aktivno vključuje s projektnimi prijavami na nove razpise, ki omogočajo raznolike možnosti sodelovanja v projektnih partnerstvih, ki geografsko pokrivajo razmerama veliko območje Evrope. 

Spodnja tabela prikazuje število tekočih projektov financiranih iz strukturnih skladov in programa evropskega teritorialnega sodelovanja na UL po letih, in sicer od leta 2011 do 2021.

Leto

2011

2012

2013

2014  2015  2016 2017 2018 2019 2020 2021

Število projektov

101

94

76

47  25 23 43 60 75 96 62

 

Evropski strukturni skladi

Evropski strukturni skladi, predvsem pa njihova sredstva, so namenjena zagotavljanju zaposlovanja in konkurenčnosti ter zmanjševanja razlik  v regijah ter okrepitvi čezmejnega sodelovanja.  Kohezijska politika Evropske unije se tako izvaja preko strukturnih in kohezijskih skladov. Univerza v Ljubljani intenzivno in uspešno sodeluje pri črpanju sredstev iz različnih strukturnih skladov. Evropski strukturni sklad vključuje:

-          Evropski socialni sklad (ESS)

-          Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)

-          Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS)

-          Finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIUR)

 

V programskem obdobju 2007-2013 je na UL teklo skupno 40 projektov Evropskega socialnega sklada in 22 projektov Evropskega sklada za regionalni razvoj, s sredstvi tega sklada pa se je financirala tudi izgradnja novih fakultet FKKT in FRI na Brdu.

V letu 2017 je UL pridobila 11 novih projektov evropskih strukturnih skladov, od tega 10 financiranih s strani Evropskega socialnega sklada, 1 pa s Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj se je financiralo tudi osem Centrov odličnosti, pri katerih gre za  interdisciplinarne raziskovalno-razvojne programe, ki temeljijo na strateškem partnerstvu med gospodarstvom in akademsko sfero in sedem Kompetenčnih centrov, kot raziskovalno-razvojnih centrov, ki povezujejo partnerje iz gospodarstva in javnega raziskovalnega sektorja. Delovanje centrov odličnosti in kompetenčnih centrov je prineslo odlične rezultate tako v znanosti kot tudi pri prenosu znanja v gospodarstvo.  V obe vrsti centrov se je vključilo več kot 700 raziskovalcev, več kot sto podjetij in več kot 40 raziskovalnih institucij.