Avtorji: Urška Lešnik, Tadeja Lukežič, Ajda Podgoršek, Jaka Horvat, Tomaž Polak,Martin Šala,
Branko Jenko, Kirsten Harmrolfs, Alain Ocampo-Sosa, Luis Martinez-Martinez, Paul R. Herron, Štefan Fujs, Gregor Kosec, Iain S. Hunter, Rolf Müller , Hrvoje Petković

Zaradi vse bolj razširjene odpornosti na antibiotike predstavlja pomanjkanje protimikrobnih učinkovin danes veliko težavo pri zdravljenju bakterijskih okužb.

Prof. dr. Hrvoje Petković in sodelavci z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so klonirali gensko skupino za biosintezo tetraciklinskega antibiotika kelokardina, ki ga proizvaja bakterija Amycolatopsis sulphurea. V sodelovanju s podjetjem Acies Bio, d. o. o., so nato z novejšimi postopki biosinteznega inženirstva razvili nov tetraciklinski antibiotik karboksiamido-kelokardin. Odlikuje ga nov način delovanja in odlična aktivnost tudi proti številnim večkratno odpornim patogenom, ki povzročajo bolnišnične okužbe.

Avtorji: Klemen Jerina, Ivan Kos, Miha Krofel, Aleksandra Majić Skrbinšek, Hubert Potočnik, Tomaž Skrbinšek

Do sredine 20. stoletja smo ljudje iztrebili velike zveri z večjega dela Evrope. Manjše populacije so preživele le v najbolj odmaknjenih predelih in so imele dolgoročno slabe obete. Danes je stanje precej drugačno. Marsikje po Evropi spet živijo stabilne populacije rjavega medveda, volka, evrazijskega risa in rosomaha, ne le v divjini, temveč tudi v gozdno-kulturni krajini.

Avtorja:Ivan Župič, Tomaž Čater

Z uporabo bibliometričnih metod je mogoče povzeti in vizualizirati znanstvena področja. Bibliometrične metode (analiza sosklicev, bibliografska sklopljenost, analiza soavtorstva in druge) bodo v prihodnosti, poleg meta-analize in strukturiranega literarnega povzetka, ena od treh glavnih metod za povzemanje znanstvene literature na področju managementa in organizacije. Bibliometrične metode so uporabne za raziskovalce, saj z njimi lažje in celoviteje spremljajo razvoj svojih znanstvenih področij (z mapiranjem in vizualizacijo), hitro prepoznajo najpomembnejša znanstvena dela na novem področju (z analizo citatov) in potencialno bolje predvidijo nadaljnji razvoj področja.

Avtorja:Gregor Strle, Janez Cerkovnik

Voda (HOH) in vodikov peroksid (HOOH) sta edini znani stabilni naravni spojini, sestavljeni iz elementov vodika in kisika. Obstoj vodikovega trioksida (HOOOH), njunega višjega homologa, je bil predpostavljen že pred več kot sto leti, vendar prva zanesljiva poročila o njegovem obstoju segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. V zadnjih dveh destletjih so raziskave na tem področju postale bolj intenzivne, predvsem zaradi razvoja metod za pripravo vodikovega trioksida. Pomemben del teh raziskav je bil opravljen prav na Univerzi v Ljubljani.

Avtorji: Miha Kastelic, Yurij V. Kalyuzhnyi, Barbara Hribar Lee, Ken A. Dill, Vojko Vlachy

Proteini so biološke makromolekule, ki so za življenje osnovnega pomena. Molekule proteinov se med seboj lahko povezujejo v gruče, proces imenujemo agregacija. Tvorba gruč je lahko želena ali nezaželena. Posledica je lahko razpad na dve tekoči fazi, ki se razlikujeta v koncentraciji proteina, kar je prva stopnja pri njihovi kristalizaciji in izolaciji. Nikakor pa to ni zaželeno pri bioloških zdravilih in še manj pri živih organizmih, kjer ta proces povezujemo z obolenji, kot je na primer Alzheimerjeva bolezen. Zaradi posebne zgradbe proteinov je njihovo vedenje zelo zapleteno. Kljub temu je možno nekatere lastnosti proteinov predvideti s sorazmerno preprostimi modeli.

Avtorji:Maryam Nikkhou, Miha Škarabot, Simon Čopar, Miha Ravnik, Slobodan Žumer, Igor Muševič

Sodelavci Inštituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani so v reviji Nature Physics objavili članek, ki opisuje eksperimente, v katerih z močno lasersko svetlobo ustvarijo in stabilizirajo par topoloških defektov v tekočem kristalu. Tega tvorita defekt in anti-defekt oziroma »delec« in njegov »antidelec«.

Avtorja:Marinka Žitnik, Blaž Zupan

Podatkov danes mrgoli na vseh področjih našega delovanja. Tudi v razvoju antibiotikov, kjer je bil zadnji zares novi antibiotik razvit pred štirimi desetletji. A obstaja ameba, ki je odporna proti patogenim bakterijam. Védenje, kako to počne, bi lahko vodilo k novim načinom zdravljenja. A odkrivanje mehanizmov bakterijske rezistence tudi v amebi terja drage in zamudne poskuse; za odkritje štirih rezistenčnih genov so na Baylor College of Medicine porabili pet let.

Avtorji:Andrej Kitanovski, Jaka Tušek, Urban Tomc, Uroš Plaznik, Marko Ožbolt, Blaž Jelenc, Alojz Poredoš

V luči iskanja energetsko učinkovitih naprav s čim manjšim obremenjevanjem okolja se v svetu veliko truda posveča iskanju alternativnih tehnologij pretvorbe energij. Na področju hlajenja in toplotnih črpalk se ob bok klasičnim parno kompresorskim napravam postavljajo številne tehnologije. Izmed teh imajo največji potencial t. i. kalorične tehnologije, ki zaradi povračljivosti procesov predstavljajo resno alternativo prihodnosti. Ekipa Laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani predstavlja eno vodilnih raziskovalnih skupin v svetu na področju kalorične pretvorbe energij z magnetokaloričnim, elektrokaloričnim in elastokaloričnim efektom.

Avtorici: Tatjana Avšič Županc, Miša Korva

Virus Ebola je v zahodni Afriki zahteval več kot 11.000 življenj ter imel usoden družbeni in gospodarski vpliv. Epidemija se je začela s smrtjo dveletnega dečka, ki se je okužil ob stiku z okuženim netopirjem v Gvineji. Epidemija se je razširila v Liberijo in Sierra Leone. Strokovnjaki so posumili, da se virus Ebola prilagaja človeku, se hitreje širi znotraj populacije ter da morebitne genetske spremembe pomenijo dodatno oviro pri razvoju cepiva, specifičnega zdravljenja in diagnostike. Prof. dr. Avšič Županc in dr. Miša Korva aktivno sodelujeta v konzorciju Evropskega mobilnega laboratorija, ki je ob izbruhu epidemije prvi posredoval na terenu in postavil sodoben terenski laboratorij.

Avtorji:Gašper Klančar, Urh Grošelj, Jernej Kovač, Nevenka Bratanič, Nataša Bratina, Katarina Trebušak Podkrajšek, Tadej Battelino

Raziskovalna skupina pod vodstvom prof. dr. Tadeja Battelina je v vodilni reviji na področju kardiologije Journal of American College of Cardiology kot prva na svetu objavila rezultate o učinkovitosti programa populacijskega presejalnega testiranja otrok za povišan holesterol pri odkrivanju bolnikov z družinsko hiperholesterolemijo. Kar 57 odstotkom otrok, ki so bili napoteni v ambulanto za povišan holesterol v krvi, so na genskem nivoju potrdili diagnozo družinske hiperholesterolemije. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje družinske hiperholesterolemije je izjemno pomembno, saj je pri neprepoznanih bolnikih s to boleznijo tveganje za razvoj prezgodnjih bolezni srca in ožilja kar stokrat višje kot pri neprizadeti populaciji.