To odkritje skupine raziskovalcev z Biotehniške fakultete Univerza v Ljubljani ter kolegov s Harvarda odpira nove možnosti pri razvoju probiotikov in biognojil

Avtorji: Polonca Štefanič, Barbara Kraigher, Nick Lyons, Roberto Kolter, Ines Mandić-Mulec
 

Skupina raziskovalcev z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (Polonca Štefanič, Barbara Kraigher in Ines Mandić-Mulec) je v sodelovanju s kolegoma s Harvarda (Nick Lyons in Roberto Kolter) prva v svetu pokazala, da sevi bakterije Bacillus subtilis izvajajo sorodstveno diskriminacijo. Se pravi, da se le roji najbolj sorodnih sevov bakterije združujejo. Raziskavo o tem in njene izsledke so predstavili v ugledni reviji PNAS in s tem vzbudili izjemno zanimanje v mednarodni raziskovalni srenji, saj so opisi sorodstvene diskriminacije pri mikroorganizmih zelo redki, sorodstvene diskriminacije pri simpatričnih populacijah bakterij pa do zdaj ni preučeval še nihče.

Empirična analiza slovenskih predelovalnih podjetij, ki so jo opravile raziskovalke z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, je pokazala, da ta v energetsko učinkovitost vlagajo tudi v času krize, pri investicijah v čiste tehnologije pa so bolj varčna 

Avtorji: Nevenka Hrovatin, Nives Dolšak, Jelena Zorić

Raziskovalke z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (Nevenka Hrovatin, Nives Dolšak in Jelena Zorić) so z uporabo (bivariatnih) probit modelov na panelnih podatkih podjetij v obdobju od leta 2005 do leta 2011 analizirale dejavnike, ki vplivajo na odločitve slovenskih predelovalnih podjetij za investicije v energetsko učinkovitost in čiste tehnologije. Izsledke so objavile v ugledni mednarodni reviji Journal of Cleaner Production.

Z metodo za avtomatsko analizo magnetnoresonančnih slik možganov, ki so jo razvili na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je mogoče zelo natančno spremljati razvoj možganskih bolezni in potek njihovega zdravljenja

Avtor: Žiga Špiclin
 

Možganske bolezni so med največjimi povzročitelji invalidnosti. Za večino nevroloških in možgansko-žilnih bolezni sta značilna razvoj poškodb oziroma lezij v beli možganovini in/ali povečano atrofiranje tako celotne možganovine kot manjših možganskih centrov. Za prikaz in opredelitev zdravih in patoloških možganskih struktur je trenutno najbolj učinkovita radiološka tehnika tomografsko 3D slikanje z magnetno resonanco (MR).

S pripravo majhnih nepeptidnih molekul, ki zavirajo delovanje encima imunoproteasoma, so raziskovalci Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani odprli nove možnosti za zdravljenje avtoimunskih in vnetnih obolenj ter raka

Avtorji: Izidor Sosič, Martina Gobec, Boris Brus, Damijan Knez, Matej Živec, Aleš Obreza, Irena Mlinarič-Raščan, Stanislav Gobec

Imunoproteasom je encim, katerega povišano izražanje in bolj izrazito aktivnost povezujejo s številnimi avtoimunskimi in vnetnimi obolenji ter različnimi oblikami raka. Dognanja kažejo, da zaviranje njegovega delovanja predstavlja obetaven terapevtski pristop. Velika večina znanih zaviralcev imunoproteasoma je peptidne narave. Za tak strukturni tip spojin sta značilni nizka biološka uporabnost in metabolna labilnost.

Boštjan Genorio s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je s sodelavci razvil mešane katalizatorje CoSx in MoSx, s katerimi je mogoče bistveno poceniti pridobivanje vodika 

Avtorji: Boštjan Genorio, Jakub Staszak-Jirkovský, Christos D. D Malliakas, Pietro P. Lopes, Nemanja Danilović, Subrahmanyam S. Kota, Kee-Chul Chang, Dušan Strmčnik, Vojislav R. Stamenković, Mercouri G.Kanatzidis, Nenad M. Marković

Vodik (H₂) je gorivo prihodnosti, uporabljamo ga lahko tako v motorjih z notranjih izgorevanjem kot gorivih celicah. Eden izmed glavnih razlogov, da vodikove tehnologije niso bolj razširjene, je problem pridobivanja čistega vodika. Pridobivamo ga z elektrolizo vode, kjer se odvečna električna energija pretvarja v kemijsko. Pri tem so še vedno nerešeni problemi, ki omejujejo in dražijo proces elektrolize. Ključni problem, s katerim se danes ukvarjajo številne raziskovalne skupine po svetu, je stabilnost delovanja sistema, ki je povezana z: a) nizkim izkoristkom, b) kratko življenjsko dobo katalizatorja in c) pomanjkanjem nizkocenovnih materialov.¹

Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je pridobil prestižno evropsko financiranje ERC Advanced Grant za proučevanje kvantnega transporta, kjer je področje uporabe možnost študija balističnega (idealnega) transporta pri visokih temperaturah 

Avtor:  Tomaž Prosen

V okviru omenjenega financiranja bodo preučevali  neravnovesne mnogo-delčne kvantne sisteme v eni ali dveh prostorskih dimenzijah in v situacijah, ko so vsi nekoherentni procesi (na primer šum ali disipacija) omejeni na robove sistema. Zasnovali bodo matematično teorijo dinamičnih faz snovi z aplikacijami v teoriji kvantnega transporta in nano-naprav, ki bi manipulirale s toploto, informacijo, nabojem ali magnetizacijo. 

Modelsko okolje, ki ga je razvil Tomaž Katrašnik s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, je edino v svetu, ki omogoča mehanistično modeliranje sodobnih večvaljnih motorjev osebnih vozil v realnem času 

Avtor: Tomaž Katrašnik

Računalniški modeli, ki omogočajo preizkušanje posameznih izdelkov v simuliranem realnem okolju, morajo biti sposobni izvajati simulacije v realnem času, imeti visoko stopnjo natančnosti in napovedi ter biti preferenčno zasnovani mehanistično, kar je izjemen izziv. Na področju termodinamskih simulacij motorjev z notranjim zgorevanjem ga je uspešno rešil Tomaž Katrašnik. Inovativno generično modelsko okolje za simulacijo termodinamskih procesov v motorjih z notranjim zgorevanjem [1], ki ga je razvil, je trenutno v svetovnem merilu edino okolje, ki omogoča mehanistično modeliranje sodobnih večvaljnih motorjev osebnih vozil v realnem času.

Prvi znanstveni dokaz, da virus Zika z okužene matere okuži možgane ploda, so v svetu podali raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani 

Avtor: Tatjana Avšič Županc, Jernej Mlakar, Miša Korva, Nataša Tul Mandić, Maša Popović, Mateja Poljšak Prijatelj, Jerica Mraz, Marko Kolenc, Katarina Resman Rus, Tina Vesnaver Vipotnik, Vesna Fabjan Vodušek, dr. Alenka Vizjak, dr. Jože Pižem, dr. Miroslav Petrovec

Raziskovalci Medicinske fakultete v Ljubljani so 10. februarja 2016 objavili prelomni znanstveni prispevek, ki dokazuje, da virus Zika iz okužene matere lahko okuži možgane ploda in povzroči trajno okvaro možganov in mikrocefalijo.

Film sol-gel, ki so ga razvili raziskovalci Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Kemijskega inštituta, je izrednega pomena za izdelavo visokotehnološko razvitih tehničnih tekstilnih izdelkov z zaščitnimi lastnostmi in visoko dodano vrednostjo 

Avtorji: Jelena Vasiljević, Milena Zorko, Danaja Štular, Brigita Tomšič, Ivan Jerman, Boris Orel, Jožef Medved, Barbara Simončič 

Raziskovalci Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (Jelena Vasiljević, Danaja Štular, Brigita Tomšič, Jožef Medved in Barbara Simončič) so v sodelovanju z raziskovalci Kemijskega inštituta (Milena Zorko, Ivan Jerman in Boris Orel) razvili nov postopek oblikovanja večfunkcionalnega visoko pralno obstojnega anorgansko-organskega hibridnega filma sol-gel za dosego hkratne superhidrofobnosti, samočistilnosti, protimikrobne aktivnosti in povečane termične stabilnosti polimernih substratov.

Rezultati raziskave znanstvenikov z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani so pomembni ne le za razumevanje normalne poti razvoja vranice, temveč tudi za razumevanja nastanka prirojenih napak v njenem razvoju 

Avtorja:  Gregor Majdič, Katja Kozinc

Raziskovalca Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani Katja Kozinc in Gregor Majdič sta skupaj z italijanskimi kolegi raziskovala molekularne mehanizme razvoja vranice in motnje, ki vodijo v bolezen nerazvitosti vranice pri ljudeh, ki so v veliki meri še vedno neznani. Ugotavljali so vpliv gena Tlx1 pri razvoju vranice.