1. Mehanizem, s katerim bakterijski virus spremeni svoj življenjski slog

Bakterijski virusi vplivajo na razvoj bakterij in prenos genov za odpornost proti antibiotikom med bakterijami, zato bo odkritje mehanizma njihovega delovanja lahko pomembno vplivalo na razvoj učinkovin, ki bodo zmanjšale odpornost bakterij proti antibiotikom. 

Bakterijski virusi (bakteriofagi) vplivajo na evolucijo bakterij, saj z vnosom in integracijo DNA v bakterijski genom vplivajo na prerazporeditve odsekov DNA v genomih bakterij in pogosto vnesejo tudi gene z zapisi za virulentne dejavnike.

več

2. Hotelski gostje se ne obnašajo okolju prijazno, če od tega nimajo koristi

Okoljske označbe v okviru hedonističnega konteksta turizma pri hotelskih gostih niso dovolj velika spodbuda, da bi se obnašali okolju prijazno. 

Okolju prijazne označbe, ki spodbujajo okoljske vrednote posameznikov, so se izkazale kot učinkovit mehanizem, ki sproža okolju prijazno vedenje v vsakdanjem življenju. Študija treh raziskovalk (Ljubica Knežević Cvelbar, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Sara Dolničar, UQ Business School, The University of Queensland, Avstralija; Bettina Grün, Johannes Kepler University Linz, Avstrija) preizkuša potencial takih posegov v hedonističnem kontekstu turizma, v katerem spremembe v vedenju ne ustvarjajo neposrednih koristi za porabnike. Rezultati eksperimenta v realnem okolju hotela s štirimi zvezdicami v Sloveniji kažejo, da okoljske označbe bistveno ne vplivajo na spremembo vedenja turistov.

več

3. Invalidski voziček, ki je kos tudi stopnicam

Robotski električni invalidski voziček, ki so ga razvili na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, lahko premaguje najpogostejše ovire na poti invalidov – stopnice, robnike in stranske nagibe. 

Električni invalidski vozički pomembno izboljšujejo kakovost življenja gibalno prizadetih oseb, vendar poleg običajne vožnje ne omogočajo premagovanja najpogostejših ovir (stopnice, robniki, stranski nagibi). 

več

4. Z jedrsko magnetno resonanco do kontrole vodenja anaerobnih procesov

Metabolomi inhibiranih industrijskih bioplinskih reaktorjev se ne razlikujejo od metabolomov prežvekovalcev z akutno vampno acidozo, s čimer so raziskovalci prvič pokazali, da je biokemijsko-metabolno ozadje, pri obeh fenomenih, pravzaprav enako. 

Interdisciplinarna skupina Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Biotehniške fakultete, Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Kemijskega inštituta (Boštjan Murovec, Damjan Makuc, Sabina Kolbl Repinc, Zala Prevoršek, Domen Zavec, Robert Šket, Klemen Pečnik, Janez Plavec, Blaž Stres) je uvedla edinstveno metodo za analize kompleksnih anaerobnih sistemov v dejanskih objektih (na industrijski skali). Z jedrsko magnetno resonanco (1H NMR) so izvedli spektroskopsko profiliranje vsebine reaktorjev na 4 MW kmetijski bioplinski elektrarni za zagotavljanje celovitega pregleda mikrobnih metabolitov. Z multivariatno analizo so ocenili pomen razlik med reaktorji, ki so se razlikovali po količini dodanih substratov in proizvedenega metana. Umetne nevronske mreže so uporabili za identifikacijo ključnih metabolitov, odgovornih za inhibicijo, in njihove interakcije.

več

5. Nabojno urejanje v p-elektronskem sistemu

Raziskovalci Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter Inštituta Max Planck v Nemčiji so odkrili urejanje naboja v relativno enostavni kristalni strukturi in s tem odprli nove možnosti pri razvoju informacijskih tehnologij.

Eden prvih poskusov razumeti nabojno dinamiko v sistemih z mešano valenco je iz leta 1939, ko je Evert Verwey, danski kemik, opazil nenaden skok v upornosti magnetita na temperaturi blizu –150 °C. Raziskovalna skupina iz Slovenije, ki jo je vodil prof. dr. Denis Arčon s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in z Instituta Jožef Stefan (dr. Peter Jeglič, Tilen Knaflič, dr. Matej Komelj), ter z Inštituta Max Planck v Nemčiji (P. Adler, M. Reehuis, M. Geiß, P. Merz, A. Hoser, A. Sans, J. Janek, M. Jansen in C. Felser) je v reviji Science Advances (faktor vpliva 11.51) poročala o podobnem Verweyevem prehodu v popolnoma drugačnem sistemu, sestavljenem iz negativno nabitih molekul kisika. Raziskovalci so odkrili, da spojina Cs4O6 prehaja med stanjem, v katerem so v strukturi vse kisikove enote O2x- enake zaradi razmazanosti naboja v novo stanje, v katerem se naboj lokalizira in tvori dobro definirane superoksidne O2- in peroksidne O22- anione.

več

6. Anularna laserska glava za 3D tisk kovinskih materialov

Optomehanska glava z oblikovanjem anularnega laserskega žarka omogoča aksialni dovod kovinske snovi v obliki prahu in žice ter spreminjanje porazdelitve intenzitete laserskega žarka na površini obdelovanca. 

Laserska direktna depozicija (LDD) kovinske snovi je poleg selektivnega laserskega taljenja eden obetavnejših procesov za 3D tisk kovinskih materialov. V okviru raziskav skupine na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani (Edvard Govekar, Alexander Kuznetsov, Andrej Jeromen, Matjaž Kotar) je bila razvita optomehanska glava za nanašanje kovinske snovi, ki z oblikovanjem anularnega laserskega žarka omogoča aksialni dovod kovinske snovi v obliki prahu ali žice (slika 1a) in spreminjanje porazdelitve intenzitete laserskega žarka na površini obdelovanca (slika 1c). Z razvitim sistemom je dosežena simetrija procesa LDD, ki poleg neobčutljivosti na smer nanašanja zagotavlja tudi višjo stabilnost procesa. To je bilo potrjeno v okviru raziskav procesa laserskega tvorjenja in nanašanja kovinskih kapljic, ki je inherentno nestabilen proces [1, 2]. 

več

7. Slovar sopomenk sodobne slovenščine

Najobsežnejša odprto dostopna avtomatsko generirana zbirka sopomenk za slovenščino je nastala z naprednimi računalniškimi metodami, ki so inovativne tudi v evropskem in širšem leksikografskem prostoru. 

Slovar sopomenk sodobne slovenščine je rezultat razvojno-raziskovalnega projekta, ki je ponudil napredno digitalno slovarsko spletno aplikacijo in odprto dostopno bazo podatkov: Slovar sopomenk sodobne slovenščine (https://viri.cjvt.si/sopomenke/slv/). Njegovi avtorji so raziskovalci s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (Simon Krek, Adam Cyprian Laskowski, Marko Robnik Šikonja, Iztok Kosem, Špela Arhar Holdt, Apolonija Gantar, Jaka Čibej, Vojko Gorjanc, Bojan Klemenc, Kaja Dobrovoljc).

več

8. Klinični potek in izid antibiotičnega zdravljenja zgodnje diseminirane ali zgodnje lokalizirane lymske borelioze

Kljub nekaterim razlikam v poteku bolezni je primerljiv izid antibiotičnega zdravljenja v obeh skupinah bolnikov ne glede na diseminacijo lahko podlaga za manj invazivno obravnavo bolnikov z zgodnjo diseminirano lymsko boreliozo v vsakodnevni klinični praksi. 

Pomanjkljivi podatki so kazali, da imajo bolniki z multiplimi erythema migrans (MEM), ki so oblika zgodnje diseminirane lymske borelioze, slabši izid antibiotičnega zdravljenja kot bolniki z zgodnjo lokalizirano obliko bolezni – solitarnim erythema migrans (EM). Namen raziskave, ki so jo opravili zdravniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v sodelovanju s sodelavci z Medicinske fakultete v Ljubljani (Daša Stupica, Vera Maraspin, Petra Bogovič, Katarina Ogrinc, Rok Blagus, Tjaša Cerar, Franc Strle), je bil ugotoviti morebitne razlike v poteku in izidu zdravljenja med MEM in solitarnim EM.

več

9. Učenci z disleksijo potrebujejo poleg oči tudi ušesa

Poslušanje besedila med branjem zahtevnejših angleških besedil nedvoumno pomaga slovenskim šestošolcem z disleksijo, medtem ko ga učenci brez disleksije ne potrebujejo. 

Poslušanje besedila med branjem je diferencialna spodbuda za učence z disleksijo in jo zato lahko ponudimo kot posebno prilagoditev v določenih ocenjevalnih in izobraževalnih kontekstih – npr. pri branju in poslušanju težjih besedil. Po petih letih poučevanja, usmerjenega v pismenost, učenci z disleksijo še vedno zaostajajo na ravni dekodiranja za svojimi vrstniki, zato je zgodnje učenje angleščine kot globokega jezika pomembno tudi pri odkrivanju disleksije, ki jo instrumenti v slovenščini kot transparentnem jeziku težje zaznajo.

več