1. Plaftorma MAGO: pomembno orodje za produkcijo in masovno evolucijsko analizo genomov mikrobov
Interdisciplinarna skupina raziskovalcev Biotehniške fakultete, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Instituta Jožef Stefan (izr. prof. dr. Boštjan Murovec, mladi raziskovalec Leon Deutsch, prof. dr. Blaž Stres) je z razvojem informacijske platforme MAGO postavila pomemben mejnik pri produkciji in masovni evolucijski analizi genomov mikrobov.
več2. Dojemanje kariernega uspeha je odvisno od kulturno-institucionalnega okolja v posamezni državi
To je bilo ugotovljeno v mednarodni raziskavi konzorcija 5C, v kateri je imel pomembno vlogo izr. prof. dr. Robert Kaše. Raziskava postavlja pomemben temelj za nastajajoče področje raziskovanja, ki se ukvarja z mednarodnimi primerjalnimi vidiki karier.
več3. Samostojna monografija o pomenu grafitov in poulične umetnosti na Balkanu in v Srednji Evropi, izdana pri založbi Routledge
Prof. dr. Mitja Velikonja z Oddelka za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je pri ugledni založbi Routledge izdal monografijo o pomenu političnih grafitov in poulične umetnosti kot subverzivnemu političnemu mediju v naši regiji.
več4. Razvili so metodologijo za določanje fotovoltaičnih klimatskih con
Metodologija globalnega vrednotenja sončnih elektrarn z novo klasifikacijsko shemo KGPV, ki so jo razvili na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Zemljo razdeli na 12 con.
več5. Razmerja kompleksih spektralnih rež: indikator disipativnega kvantnega kaosa
Avtorji (doktorski študent Lucas Sa in Pedro Ribeiro z Univerze v Lizboni ter prof. dr. Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani) pokažejo, da je porazdelitev razmerij med razmikoma naključno izbrane lastne vrednosti ne-hermitskega operatorja do prvega najbližjega in naslednjega najbližjega soseda zelo robustna statistika, ki uspešno diagnosticira integrabilnost (točno rešljivost), oziroma v nasprotnem primeru kaos, v širokem panelu disipativnih kvantnih in klasičnih stohastičnih sistemov.
več6. Razvoj orodja za demokratizacijo podatkovne analitike
Metode strojnega učenja in umetne inteligence so postale gonilo sprememb v znanosti, inženirstvu in družbi. Računalniški pristopi, ki lahko iz obsežnih podatkovnih zbirk izluščijo zanimive vzorce in oblikujejo napovedne modele, postajajo vseprisotni. A le redki strokovnjaki in še bolj redki laični posamezniki razumejo osnove znanosti o podatkih. Potrebna je demokratizacija strojnega učenja in razvoj načinov, kako lahko komurkoli na konceptualnem nivoju pojasnimo, kaj strojno učenje zmore in kako ga lahko uporabimo. V Laboratoriju za bioinformatiko Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani so v ta namen razvili primerno okolje, računske tehnike in pedagoške pristope.
več7. Poznavanje medgeneracijskih sprememb v prekomerni prehranjenosti in debelosti otrok
Raziskovalci Fakultete za šport Univerze v Ljubljani so na podlagi tridesetletnega spremljanja slovenske mladine identificirali zaustavitev trenda prekomerne prehranjenosti in debelosti pred pojavom epidemije COVID-19.
več8. Akutno povišan krvni sladkor slabo vpliva na spomin pri mladostnikih s sladkorno boleznijo tipa 1
Raziskovalci z Medicinske in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so ugotovili, da je pri mladostnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 med akutno hiperglikemijo prišlo do zmanjšanja kapacitete delovnega spomina v primerjavi z zdravimi sovrstniki, ob normalnih vrednostih krvnega sladkorja pa ni bilo statistično pomembne razlike med skupinama.
več9. Mikrofluidični nadzor topoloških stanj v toku nematskih tekočih kristalov
Raziskovalci z Medicinske fakultete ter Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani so prvi v svetu odkrili fazne prehode v neravnovesno kiralno topološko stanje v tekočih kristalih in to teoretično pojasnili.
več10. Učinek človeka na Bohinjsko jezero je katastrofalen že več kot 3000 let
Skupina raziskovalcev z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL NTF), Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (ZRC-SAZU), Instituta Jožef Stefan (IJS) ter inštitutov CNRS in LSCE iz Francije je preučevala 6600 let klimatskega in človeškega vpliva na okolico Bohinjskega jezera.
več