Najodmevnejši raziskovalni dosežki v letu 2019

Univerza v Ljubljani vsako leto v decembru razglasi najodmevnejše raziskovalne dosežke Univerze v Ljubljani. Namen dogodka je poudariti usmerjenost univerze v raziskovanje in izpostaviti tiste raziskovalce, ki so letos dosegli še posebej vidne rezultate.

Pri izboru avtorjev najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani komisija upošteva predvsem mednarodno odmevnost, ki se izkazuje s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo objavljeno. Na izbor vplivajo tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in splošno javnost, ter koristnost uporabe.

Seznam desetih najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2019:

1. Mehanizem prepoznave objektov s pomočjo zaznave polarizirane svetlobe

Raziskovalci so preučevali polarizacijski vid obadov; ugotovitve so temeljnega pomena za razumevanje živalskega vida in razvoja živčevja, služile pa bodo za boj proti boleznim, ki jih prenašajo pikajoče žuželke, ter za razvoj naprednih sistemov za umetni vid.

Oči žuželk sestavlja naključni mozaik dveh ali več tipov optičnih enot, očesc. Nekatera vsebujejo svetločutne celice, občutljive na polarizirano svetlobo, vendar njihova funkcionalna integracija v vidni sistem doslej še ni bila pojasnjena.

več

2. Viden prispevek k znanju o stalnem inoviranju

Čeprav sta ustvarjalnost in inovativnost med najpomembnejšimi strateškimi prioritetami sodobnih organizacij, empirične meta-analize kažejo, da inovacijskih procesov in platform ne obvladujemo v zadostni meri. Ključno je vzpostaviti pravo ravnovesje med stabilnostjo in spremembami.

Raziskovalci z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (Miha Škerlavaj) poslovne šole INSEAD (Spencer Harrison) in BI Norwegian Business School (Arne Carlsen) so se pri proučevanju ustvarjalnih in inovacijskih procesov odločili za filmsko industrijo, v kateri sta omenjena elementa temeljna za delovanje. Analizirali so Marvelovo filmsko vesolje, portfelj 22 filmov izjemne komercialne uspešnosti in prepoznane visoke kakovosti v prvem desetletju od nastanka. Zbrali so podatke o vhodih, procesih in rezultatih inovacijskih procesov znotraj inovacijskega portfelja. Analize velikih podatkov so vključevale širok nabor kvalitativnih in kvantitativnih metod na presečišču poslovnih ved, managementa ter medijskih študij za razumevanje ravnotežja med stabilnostjo in spremembami, usmerjeno k nenehnemu inoviranju in spletanju vesolj inovacij, torej povezanih inovacijskih portfeljev.

več

3. Nov pristop k izboljšanju ločljivosti slikovnih podatkov z uporabo umetne inteligence

Nov globok konvolucijski model za super-resolucijo obrazov, ki so ga razvili raziskovalci Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in ameriške Univerze Notre Dame, lahko izboljša ločljivost slik obrazov za kar 8-krat.

Ločljivost slikovnih podatkov je ključnega pomena za človeško zaznavanje vsebine slik ter uspešnost različnih nalog računalniškega vida, kot je zaznavanje objektov, samodejno sledenje ali računalniško prepoznavanje in opisovanje slikovnih scen.

več

4. Pomemben korak k bolj učinkoviti imunoterapiji pri alergiji na čebelji strup

Raziskovalci Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani (Abida Zahirović, Borut Štrukelj, Mojca Lunder) ter Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik (Ana Koren, Peter Kopač, Peter Korošec) so identificirali do zdaj še nepoznane IgE-epitope glavnega alergena čebeljega strupa Api m 1 in ovrednotili imunoterapevtski potencial peptidov, ki posnemajo te epitope (mimotopi).

Konvencionalna imunoterapija pri alergiji na čebelji strup je povezana s pogostimi, tudi sistemskimi neželenimi učinki. Mimotopi obetajo razvoj varnejših imunoterapevtikov. Kot majhne molekule ne premrežijo protiteles IgE na efektorskih celicah, v kombinaciji s primernim imunogenim nosilcem pa so zmožni tudi stimulacije T-celičnega odziva. Raziskovalci so pridobili peptide z rešetanjem knjižnic naključnih peptidov in jih in silico prilegali na Api m 1 ter določili epitope IgE. Peptidne mimotope so izrazili v fuziji z bakteriofagnim proteinom pIII in potrdili njihovo interakcijo s serumskimi IgE bolnikov z alergijo na čebelji strup. S testom aktivacije bazofilcev so pokazali, da sintezni peptidi ne aktivirajo bazofilcev, torej nimajo alergogene aktivnosti. Z merjenjem izločanja citokinov so potrdili, da peptidi ne spodbujajo T-celičnega odgovora. Medtem ko sta čebelji strup in Api m 1 stimulirala pretežno citokine Th2, je bil vpliv peptidnih mimotopov na nastajanje citokinov zanemarljiv. Združeni z nosilcem pIII so peptidi inducirali izločanje IFN-γ, kar nakazuje obrat imunskega odziva s Th2 na Th1.

več

5. Voda je kletkasta tekočina

Statistično-mehanski model vode, ki sta ga razvila raziskovalca s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter univerze State University of New York at Stony Brook, kaže na njeno kletkasto obliko ter dobro predvidi njene energetske in volumetrične lastnosti.

Lastnosti tekoče vode še niso v celoti dognane. Še vedno ne znamo dobro pojasniti, kako so lastnosti vode zakodirane v njeni molekulski strukturi. Raziskovalca s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (Tomaž Urbič) ter ameriške univerze State University of New York at Stony Brook (Ken A. Dill) sta razvila statistično-mehanski model vode, imenovan kletkasta voda (CageWater), s katerim sta opisala interakcije med molekulami vode z vodikovimi vezmi in Van der Waalsovim kontaktom.

več

6. Izdelava novega filozofskega pojma »disparitete«

Slavoj Žižek je leta 2019 pri ugledni založbi Bloomsbury objavil obsežno, več kot štiristostransko monografijo Disparities. To je avtorski in založniški podvig, ki se lahko primerja z njegovo monumentalno študijo o Heglu in Lacanu iz leta 2013 Less Than Nothing.

Ambicija te študije je izdelava, definicija in inavguracija novega filozofska pojma »disparitete«, ki ga skuša Žižek postaviti v središče filozofske refleksije in na njem osnovati novo stališče, nov zasnutek, ki izhaja iz nekongruence same realnosti. »Dispariteto« tako povzdigne v nekakšen Leitbegriff, temeljni ali vodilni pojem z lastnim, predvsem ontološkim in epistemološkim dometom, hkrati pa raziskuje tudi njegove estetske, teološke in politične implikacije. Pri tem se naslanja na Heglov pojem »neenakosti« iz Fenomenologije duha, obenem pa svoj pojem »disparitete« strogo razlikuje od pojmov »plastičnosti« Catherine Malabou, »abjekcije« Julie Kristeve, »samozavedanja« Roberta Pippina in Boga negativne teologije.

več

7. Revolucionarni dosežek na področju samoobravnave krvnega sladkorja

Na podlagi matematičnih primerjav so prvič objavljene mednarodno sprejete klinične smernice za interpretacijo podatkov neprekinjenega merjenja glukoze s ciljnimi vrednostmi časa v tarčnem območju glukoze, ki povsem spremenijo vzorec samoobravnave oseb s sladkorno boleznijo. 

V mesecih strokovnih priprav sta raziskovalca z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (Tadej Battelino, Klemen Dovč) skupaj z najuglednejši diabetologi in znanstveniki prestižnih akademskih ustanov iz 14 držav preračunala obstoječe podatke iz randomiziranih kontroliranih raziskav o neprekinjenem merjenju glukoze (NMG) glede na mednarodno sprejete pokazatelje presnovne urejenosti, kot je glikozilirani hemoglobin, in na pojavljanje kroničnih zapletov sladkorne bolezni. Matematično so opredelili, koliko in kakšne podatke o NMG potrebujemo za določitev kliničnih ciljnih vrednosti. 

več

8. Razvoj postopka izdelave prve trajnostne negorljive tekstilije iz poliamida 6

Nanokompozit PA6/PHED je izrednega pomena za izdelavo visokotehnoloških tehničnih tekstilij z visoko dodano vrednostjo ter PA6 plastičnih mas z znižano koncentracijo ognjevarnega aditiva. Inovacija je pomembna tudi z vidika trajnostnega razvoja, saj je PA6 eden od redkih sintetičnih polimerov, ki ga lahko recikliramo z depolimerizacijo do monomera. 

Raziskovalci Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (Jelena Vasiljević, Barbara Simončič, Andrej Demšar, Barbara Golja, Mirjam Leskovšek, Vili Bokušek) so v sodelovanju z raziskovalci Kemijskega inštituta (Marija Čolović, Ivan Jerman, Matic Šobak), razvili nov postopek izdelave prvega trajnostnega vlaknotvornega poliamida 6 (PA6) z vgrajeno organofosforjevo spojino (PHED) ter prvih ognjevarnih samougasljivih PA6/PHED tekstilnih filamentov. 

več

9. Tudi iz egoizma se razvijejo pozitivne okoljske vrednote

Tudi pri mladih, ki jih za okolje skrbi predvsem zaradi lastne prihodnosti, se lahko razvijejo pozitivne okoljske vrednote. Vlogo gozda za naravo in človeka pa bolj cenijo tisti, ki pogosteje zahajajo vanj in bolje razumejo delovanje gozdnih ekosistemov. 

V raziskavah, v katerih sta sodelovala raziskovalca s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani (Gregor Torkar – nosilec in glavni avtor, Urša Krašovec) in raziskovalec z Univerze v Bayreuthu (Franz X. Bogner), so avtorji obravnavali stališča mladih do ekosistemskih storitev, sistemsko znanje o ekologiji, njihove okoljske vrednote in motive za skrb do okolja. 

več

10. Membranske nanostrukture so pomemben dejavnik pri interakciji celic z okolico

Funkcije, razvoj in migracija celic v različnih okoljih so povezani s spremembo njihove oblike. Eden od mehanizmov, na katerih temeljijo ti procesi, je oblikovanje membranskih mikro- in nanostruktur. 

Razvoj eksperimentalnih tehnik in matematičnega modeliranja je privedel do ugotovitve, da se biološke membrane pogosto organizirajo v oblike zelo majhnih struktur (nanostruktur). Membrane celic lahko tvorijo tanke izrastke, ki sodelujejo pri tem, kako se celica prilepi na površino, kako se pri tem orientira in v katero smer se giblje. Kako poteka ta interakcija, pa še ni povsem raziskano. Raziskovalci z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani (Miha Fošnarič in Veronika Kralj-Iglič), Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (Aleš Iglič in Samo Penič) in sodelavci iz tujine (Brian R. Graziano, Jason P. Town, Tamas L. Nagy, Nir Gov, Alba Diz-Muñoz in Orion D. Weiner) so na osnovi tankih membranskih izrastkov pred kratkim predlagali razlago polarizacije (usmerjene porazdelitve sestavin) nevtrofilcev (vrsta belih krvnih celic, ki sodelujejo pri imunskem odzivu). V ta namen so izdelali računalniški program za simulacijo aktivnih celičnih membranskih struktur, ki uporablja metodo Monte Carlo za iskanje stacionarnih konfiguracij. Pojavi interakcije celic s površinami so pomembni pri postopkih v farmaciji, medicini in prehrambeni industriji, kjer vzorci, pridobljeni iz živih mehanizmov, pridejo v stik z laboratorijskim materialom. 

več

Arhiv