Raziskovalne novice

Nevidno življenje odpadkov

Fotografija: dr. Jože Guna

Datum objave: 01.12.2020

Kategorija: Interdisciplinarne raziskave, Naš prispevek k ciljem trajnostnega razvoja OZN

Cilji trajnostnega razvoja: 11 Trajnostna mesta in skupnosti (kazalniki)

 Razvoj smetnjaka, ki ni samo pameten, temveč tudi čustven

 awardAplikativni interdisciplinarni raziskovalni projekt ARRS: Nevidno življenje odpadkov: Razvoj etnografsko utemeljene rešitve za upravljanje z odpadki v gospodinjstvih

»Pokaži mi svoje odpadke in povedal ti bom, kdo si. Pokaži mi, koliko odpadkov proizvedeš, in povedal ti bom, v kakšni družbi živiš,« je v eni svojih knjig pojasnil antropolog Thomas Hylland Eriksen. V aplikativnem interdisciplinarnem raziskovalnem projektu razširjamo Eriksenovo zamisel z raziskavo, ki je osredinjena tako na nevidno življenje odpadkov kot tudi na ljudi, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in ravnanjem z odpadki – od potrošnikov do smetarjev. V projektu sodelujejo in izkušnje izmenjujejo partnerji iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Univerze v Ljubljani, Fakultete za elektrotehniko (Laboratorij za Multimedijo/Laboratorij za Telekomunikacije) ter podjetja CVS Mobile.

Pomemben cilj projekta je razvoj inovativne tehnološke rešitve, ki bo spremljala in prikazovala, kje in kako nastajajo odpadki v gospodinjstvih, ter spodbujala zmanjševanje njihove količine. Njen razvoj temelji na pristopu, usmerjenem k ljudem (angl. User/Human Centred Design). S pomočjo ekipe smo pod vodstvom doc. dr. Jožeta Gune v Laboratoriju za multimedijo na Fakulteti za elektrotehniko zato razvili prototip pametnega zabojnika za smeti, ki ima tudi možnost poosebljene komunikacije ter interakcije z ljudmi. Prototip vsebuje senzorje za zaznavanje bližine ter prepoznavanja uporabnikov, s čimer se preko avdio/vizualnih kanalov komunikacija prilagodi posamezniku, ki se mu približa. Zabojnik omogoča tudi spremljanje volumna in teže odpadkov ter podaja prikaz teh informacij, s čimer pripomore k osveščanju. Človeški dejavnik in uporabniška izkušnja sta pri tem ključnega pomena, zato v projektu raziskujemo tudi odnos uporabnikov do tehnologij in posledično optimalno izbiro načina interakcije in komunikacije z njimi. Smetnjaku nameravamo zato dodati »čustva« v smislu personalizacije in poigritve komunikacije s pomočjo grafičnih elementov. Tehnologija bo tako služila kot pomemben člen v komunikaciji med ljudmi in napravami. S smetnjakom želimo predvsem ozavestiti ljudi, da tisto, kar vržejo stran, dejansko ne izgine, temveč pristane na ogromnem kupu. Če bi ljudje vedeli, za koliko odpadkov so krivi, bi se zgrozili. Evropejec v povprečju namreč letno ustvari dobrih 400 kilogramov odpadkov.

V okviru raziskav potekajo primerjalne raziskave praks na področju ravnanja z odpadki v šestih mestih: Ljubljana (Slovenija), Gradec (Avstrija), Trst (Italija), Zagreb (Hrvaška), Oslo (Norveška) in Dubaj (ZAE). Raziskava omogoča vpogled v življenje in delo »nevidnih« akterjev, npr. smetarjev, delavcev na smetiščih in ljudi, ki delajo v obratih za recikliranje, hkrati opisuje lokalne navade, povezane z odpadki, ter predstavlja smeti kot pomemben dejavnik v globalnem omrežju proizvodnje in potrošnje.

 Projekt na strani UL FE (partner) vodi dr. Jože Guna, vodja celotnega projekta pa je izredni profesor dr. Dan Podjed, ZRC SAZU. 

Dr. Jože Guna je docent na Fakulteti za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani. Njegova področja raziskav se osredotočajo na internetne tehnologije, multimedijske tehnologije, IPTV sisteme in IoT, s posebnim poudarkom na uporabniško usmerjenem načrtovanju, modalnostih interakcij, oblikovalskem mišljenju ter VR/AR/MR tehnologijah, vključno z vidiki poigritve in toka zavesti. Trenutno je vključen v številne projekte, ki se osredotočajo na razvoj intuitivnih uporabniških vmesnikov za starejše uporabnike (aplikacije eHealth), interaktivnih multimedijskih aplikacij HBBTV ter VR / AR / MR aplikacij. Je strokovnjak za tehnologije IP, IKT in IPTV ter ima številne industrijske certifikate podjetij CISCO, CompTia in Apple, vključno z licencami za usposabljanje podjetij Cisco in Apple. Je senior član organizacije IEEE in generalni tajnik slovenske IEEE sekcije. Je ustanovni član slovenske XR skupnosti ter tehnični vodja prvega XR laboratorija v Tehnološkem parku Ljubljana.

 Antropolog dr. Dan Podjed je znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in izredni profesor za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se posveča razmerju med ljudmi in tehnologijami ter razvoju trajnostnih izdelkov in storitev po meri ljudi. Med letoma 2010 in 2018 je bil vodja Mreže za aplikativno antropologijo Evropskega združenja socialnih antropologov, od leta 2018 pa je njen izvršni svetovalec. V okviru te mreže je leta 2013 zasnoval mednarodni simpozij Zakaj svet potrebuje antropologe (Why the World Needs Anthropologists) in vodil njegovo organizacijo do leta 2018. Leta 2019 je izdal odmevno knjigo Videni, v kateri je pojasnil, zakaj se vse več opazujemo in razkazujemo s pomočjo pametnih telefonov in drugih naprav. Leta 2020 je izšla njegova knjiga Antropologija med štirimi stenami, v kateri je širši javnosti predstavil, kako je spoznaval družbo in sebe med pandemijo covid-19.

 Najbolj zanimiva raziskovalna novica leta 2020 po izboru bralcev je Nevidno življenje odpadkov. 

 

nazaj na seznam