Fotografija: osebni arhiv
Datum objave: 14.07.2021
Kategorija: Interdisciplinarne raziskave, Naš prispevek k ciljem trajnostnega razvoja OZN
Cilji trajnostnega razvoja: 15 Življenje na kopnem (kazalniki)
V zadnjih desetletjih je uporaba plastike v kmetijstvu skokovito narastla, kar lahko vsakodnevno opazujemo v naši okolici. Ocenjeno je, da v Evropi v kmetijstvu uporabimo 3-4 tone plastike letno in pri tem proizvedemo kar eno tono odpadkov. Glavna uporaba je v zastirnih folijah oz. tkaninah, toplih gredah, namakalnih sistemih, folijah za seno, embalažah za gnojila in druge pripravke ter ovojih semen. Plastika se v okolju lahko postopoma razgradi do manjših plastičnih delcev, ki jih imenujemo nanoplastika in mikroplastika. Kako ti majhni delci vplivajo na kopensko okolje, je v veliki meri neznano.
Pogosta uporaba plastike v kmetijstvu (fotografija: Anita Jemec Kokalj)
V letu 2021 se je začel štiriletni mednarodni projekt Papillons (Plastic in Agricultural Production: Impacts, Lifecycles and LONg-term Sustainability) v okviru sheme Horizon 2020 RIA in programa SFS-21-2020: Izzivi za upravljanje s tlemi. Projekt koordinira Norveški Inštitut za raziskave voda oz. Norwegian Institute for Water Research (NIVA), v njem pa sodeluje 20 partnerskih inštitucij vključno z Univerzo v Ljubljani.
Cilji projekta Papillons so raziskati: glavne vire sproščanja kmetijske plastike v tla, procese razpadanja in staranja plastike v tleh in dolgoročne okoljske in družbeno-ekonomske vplive uporabe kmetijske plastike v Evropi. Glavni rezultat projekta bo temeljito poznavanje problematike uporabe kmetijske plastike, kar bo omogočilo podporo inovacijam na področju razvoja trajnostno naravnanih kmetijskih plastik ter podporo implementaciji ustrezne zakonodaje za regulacijo uporabe teh izdelkov ter ravnanja z odpadki.
Problematika uporabe plastike v kmetijstvu ter cilji projekta Papillons (shema: Norwegian Institute for Water Research)
Prijaviteljica projekta s strani Univerze v Ljubljani je Biotehniška fakulteta. Aktivno sodelujejo raziskovalci Oddelka za biologijo, in sicer Skupina za nanobiologijo in nanotoksikologijo. Slovenski koordinator projekta je doc. dr. Anita Jemec Kokalj. Pri projektu sodeluje tudi Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, kjer bo raziskave vodila doc. dr. Gabriela Kalčikova.
Povezave: https://cordis.europa.eu/project/id/101000210
Vzporedno teče tudi raziskovalni projekt Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS na to tematiko: