Oblikovanje: Damjan Rončević (UL EF)
Datum objave: 24.01.2022
Kategorija: Interdisciplinarne raziskave, Naš prispevek k ciljem trajnostnega razvoja OZN
Cilji trajnostnega razvoja: 9 Industrija, inovacije in infrastruktura, 11 Trajnostna mesta in skupnosti, 12 Odgovorna poraba in proizvodnja, 17 Partnerstva za doseganje ciljev (kazalniki)
Kako milenijci sprejemajo avtonomna vozila v pametnih mestih, so se spraševali raziskovalci z UL EF (Anton Manfreda, Klara Ljubi, Aleš Groznik). Izsledke raziskave so predstavili v članku objavljenem v International Journal of Information Management, ki je bil izbran kot eden izmed najvidnejših raziskovalnih dosežkov s področja interdisciplinarnih ved »Odlični v znanosti 2021«, ki jih vsako leto izbira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Številni kraji se danes soočajo z velikimi spremembami in izzivi, ki izhajajo iz globalnih premikov v okolju, hitre urbanizacije in staranja infrastrukture. Na drugi strani pa ravno digitalizacija prinaša nove priložnosti tako za posameznike kot mesta in oblikovanje tako imenovanega koncepta pametnih mest. Pametna mesta se namreč osredotočajo na iskanje rešitev za navedene izzive in obravnavajo ključna vprašanja sodobnega življenja od prometa, energije, okolja ter vključevanja državljanov. Sprva smo proučevali dejavnike, ki vplivajo na privzemanje celotnega koncepta pametnega mesta. Osredotočili smo se predvsem na preplet dejavnikov kot so navdušenje nad tehnologijo v povezavi z raznoraznimi senzorji, ki se uporabljajo v pametnih mestih (namenjeni za nadzor prometa, merjenje kvalitete zraka, nadzor gibanja in druge), pomen zaupanja v določene storitve v odvisnosti kdo te storitve ponuja ter tudi na odnos do deljenja podatkov. V zadnjem času pa predvsem pametna mobilnost, vključno z avtonomnimi vozili, predstavlja enega izmed pomembnejših elementov razvoja pametnih mest. Razvoj avtonomnih vozil ni povezan le s tehničnim razvojem, ampak hkrati spreminja tudi navade ljudi in poslovne modele podjetij.
Namen raziskave z UL EF je bil zagotoviti vpogled v sprejemanje avtonomnih vozil s strani milenijcev, saj ti predstavljajo pomembno skupino tako za koncepte pametnih mest kot tudi novih načinov prevoza. V prispevku smo se osredotočali na odnos do sodobnih tehnologij, morebitne osebne koristi, ki so povezane s časovnimi prihranki ali pa skrbjo do okolja, dojemanje racionalnosti, varnosti in zaščite ter različnih ovir kot ključnih dejavnikov pri privzemanju avtonomnih vozil. Vpliv teh dejavnikov smo empirično preverili z metodo modeliranja strukturnih enačb na podlagi podatkov zbranih med več kot 400 posamezniki. Raziskava je potrdila, da imajo dejavniki kot so strah pred tehnologijo in nedorečenost pravnih okvirjev pomemben negativen vpliv na odnos do avtonomnih vozil. Na drugi strani pa pričakovana varnost bistveno znižuje te bojazni, hkrati pa pomembno vlogo v tem prepletu dejavnikov predstavljajo tudi pričakovane osebne in družbene koristi.
Slika 1: Konceptualni model sprejemanja avtonomnih vozil. Vir
Obravnavana tematika je pomembna za širšo javnost, saj se nanaša na tehnologijo, ki se šele uveljavlja in bo korenito spremenila obstoječe poslovne modele. Z namenom sledenja tem in prihodnjim spremembam je navsezadnje potrebno sprejeti ponujene nove tehnologije ter omogočiti njihovo ustrezno uporabo preko podpornega okolja tako na področju raziskav kot naložb. Pomembnost in aktualnost tematike pa dokazuje tudi dejstvo, da je bila raziskava po objavi že citirana v številnih uglednih revijah, kot so Information Systems Frontiers, International Journal of Information Management, Transportation Research, Psychology & Marketing, Technovation in številnimi drugimi.
Ravno hiter razvoj v zadnjem času na področju avtonomnih vozil, predvsem pa pametnih mest, dodatno pritrjuje dejstvu, da je poznavanje dejavnikov, ki pomembno vplivajo na njihovo sprejetje, ključnega pomena za številne deležnike. Pri vsem tem ne gre izključno za tehnologijo, ampak za preplet med tehnologijo in družbo. Predvsem pa za ustrezno umeščanje sodobne tehnologije v delovanje neke skupnosti, tudi ob upoštevanju potrebnih veščin in znanj. Torej umeščanje, ki na prvo mesto postavi kvaliteto bivanja. Nenazadnje je to pomembno tako za razvijalce storitev, odločevalce ter uporabnike. Slednje pa smo mi vsi. Vsak izmed nas kot posameznik in skupnost kot celota.
Slika 2: Avtor: avtorji članka (od leve proti desni) : doc. dr. Anton Manfreda, asist. Klara Ljubi, red. prof. dr. Aleš Groznik. Vir: UL EF
*Raziskava je bila financirana s strani ARRS v okviru programske skupine Tehnologije interneta prihodnosti: koncepti, arhitekture, storitve in družbenoekonomski vidiki (P2-0037).