Avtor slike: Marcus Cola
Datum objave: 16.05.2022
Kategorija: Interdisciplinarne raziskave, Naš prispevek k ciljem trajnostnega razvoja OZN
Cilji trajnostnega razvoja: 3 Zdravje in dobro počutje, 10 Zmanjšanje neenakosti, 16 Mir, pravičnost in močne institucije, 17 Partnerstva za doseganje ciljev (kazalniki)
V obširni etnografski raziskavi, ki je preučevala družbene, politične in ekonomske posledice epidemije Covida – 19 v Sloveniji, so raziskovalke z UL FF in NIJZ ugotovile, da je epidemija poglobila že obstoječe ranljivosti različnih družbenih skupin in ustvarila številne nove.
Pojav bolezni Covid-19 in izredni ukrepi, namenjeni zamejevanju okužb, so močno posegli v vsakdanja življenja in vplivali na celotno družbo, a ne na vsakogar v enaki meri. Za nekatere posameznike in posameznice je bilo to obdobje precej pozitivno, saj je ustavitev javnega življenja prinesla priložnosti za dejavnosti, za katere do sedaj niso imeli časa, na primer za peko kruha. Mnoge izkušnje med epidemijo pa niso bile tako pozitivne. Na podlagi 214 intervjujev, ki so jih raziskovalke leta 2021 izvedle v Ljubljani in Murski Soboti z okolico, ugotavljajo, da je epidemija ustvarila nove neenakosti in poglobila nekatere že obstoječe ranljivosti, saj so se težave oseb, ki so bile že pred epidemijo ranljive, v zadnjih dveh letih zelo poglobile, nastale pa so povsem nove, nepričakovane ranljivosti.
V omenjeni kvalitativni raziskavi z naslovom Ocena ranljivosti in vključevanje skupnosti, ki je potekala znotraj medicinskoantropološkega projekta SoNAR-Global pod vodstvom francoskega inštituta Institut Pasteur, so želeli odkriti, kako so se prebivalci in prebivalke tako urbanega kot ruralnega okolja soočali z epidemijo Covid-19. Oceno ranljivosti so v Sloveniji izvajale tri raziskovalke z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, sočasno pa je ta raziskava potekala še v drugih evropskih državah - v Franciji, Nemčiji, Italiji in na Malti. Zbiranje podatkov je potekalo na terenu, s pomočjo demografskega vprašalnika in poglobljenih polstrukturiranih intervjujev, ki so običajno trajali od ene do dveh ur.
V raziskavi je sodelovalo 82 moških in 132 žensk starih med 18 do 91 let, pri čemer so k sodelovanju povabili širok spekter ljudi, vključno z najbolj marginaliziranimi osebami, ki jih statistične raziskave običajno ne zajamejo. V raziskavo so namreč vključili tako zaposlene kot prekarne in brezposelne osebe, tako enostarševske družine v urbanem okolju kot starejše na osamljenih kmetijah, tako pripadnike srednjega razreda kot brezdomne osebe na socialnem dnu, tako slovenske državljane prosilce za mednarodno zaščito in nedokumentirane migrante.
Analiza obširnega etnografskega materiala je razkrila različne družbene, politične in ekonomske posledice epidemije, ki so pokazale na mnoštvo ranljivosti, ki so se pojavile v tem času. Raziskovalke pravijo, da lahko med številnimi ugotovitvami na kratko izpostavijo tri. Prvič, sogovorniki in sogovornice so se soočali s kompleksnimi ter prepletenimi ranljivostmi, ki jih ni bilo mogoče interpretirati znotraj koncepta »ranljivih skupin«, zato kaže ta koncept preseči, obenem pa bi morale tako raziskave kot ukrepi na tem področju temeljiti na razumevanju presečišč ranljivosti. Drugič, etnografski material jasno kaže, da je potrebno v prihodnjih raziskavah jasno ločiti med ranljivostmi, ki so neposredno povezane z boleznijo Covid-19 in tistimi, ki so posledica ukrepov za obvladovanje njenega širjenja, pri čemer ugotavljajo, da je večina ranljivosti, zaznanih v njihovi raziskavi, posledica teh ukrepov in ne bolezni same. Tretjič, izsledki raziskave so tudi pokazali, da je eden glavnih vzrokov ranljivosti oseb v Sloveniji prekomerna institucionaliziranost, saj so se totalne ustanove (na primer, domovi za starejše občane, varne hiše in psihiatrične bolnišnice) pogosto izkazale za žarišča covid-19, obenem pa so institucionalizirane osebe ostajale več mesecev zaprte v svoje sobe, zaradi česar so se njihove zdravstvene težave poglobile.
Raziskava je nastala v okviru projekta je A Global Social Sciences Network for Infectious Threats and Antimicrobial Resistance, ki ga je financira Evropska komisija v okviru programa Obzorja 2020. Več informacij je na spletni strani https://www.sonar-global.eu/.
Avtorice novice: Anja Brunec (NIJZ), Uršula Lipovec Čebron (UL FF)