Datum objave: 30.04.2020
Kategorija: Raziskovalci v objektivu, ERC in MSCA
Osnovni delci so kot legokocke, iz katerih je sestavljeno življenje. So povsod okoli nas, so v nas, so mi, pravzaprav so vse, kar vidimo, in tudi tisto, česar ne vidimo – temna snov. A malo je poligonov, na katerih lahko opazujemo, kakšni so, kje se skrivajo, kako se vedejo. Eden takšnih je pospeševalnik SuperKEK v Cukubi na Japonskem, ki je drugi dom fizika osnovnih delcev Petra Križana.
Tudi zdaj bi bil tam, če mu poti ne bi preprečil virus. Vsako jutro bi se spustil v nadzorno sobo in
pregledal, kaj so zaznali detektorji, s kolegi znanstveniki bi po ceveh pospeševalnika v nasprotnih smereh spuščali roje elektronov in njihovih antidelcev pozitronov ter jih na ukaz usmerili v silovite trke, nato pa sledi njihovih razbitin opazovali v detektorju in iskali do- kaze za obstoj novih delcev, morda prav tistih, ki sestavljajo temno snov – skrivnostno materijo, ki zavzema krepko več kot polovico vse snovi v vesolju, a je ne moremo videti, ne vemo, kakšni delci jo sestavljajo, kljub temu pa usmerja gibanje galaksij, planetov, sonc.
Odkritje takšnih delcev, za katerega si prizadeva veliko skupin po vsem svetu, ne bi bilo kar tako, le še eno v vrsti odkri- tij. Takšno odkritje tudi ne bi bil »zgolj« dosežek, za katerega podelijo Nobelovo nagrado. Ujetje delcev izmuzljive temne snovi bi bilo primerljivo z Einsteinovimi enačbami in definiranjem standardnega modela.
»Fizika je na razpotju: standardni model je fantastična teorija, po drugi strani pa z njim nekaterih pojavov ne moremo razložiti. Zato v tej teoriji iščemo razpoke, in fiziki smo jih našli tako v našem pospeševalni- ku v Cukubi kot tudi v Cernu in v Kaliforniji. Zdaj nam manjka le še dovolj velik vzorec podatkov, da bi dokazali, da ne gre samo za naključna odstopanja,« je povedal Križan v radijskem intervjuju v oddaji Frekvenca X.
Potencial eksperimenta Belle II, kakor se imenuje raziskovalni projekt na pospeševalniku KEK v Cukubu, pri katerem je Peter Kri- žan tehnični koordinator, je pred kratkim prepoznala tudi komisija Evropskega raziskovalnega sveta in Križanu namenila 2,5 milijona evrov za oblikovanje skupine in nadaljevanje raziskav.
Celoten članek je bil objavljen v časniku Delo, 30.4.2020. Avtor članka je: Miha Pribošič, fotografija: FMF UL.
Celoten prispevek: FMF-RVO-križan_slo 042020.pdf