Prof. dr. Maruša Bradač, foto: Peter Irman
Datum objave: 26.04.2022
Kategorija: Raziskovalci v objektivu, ERC in MSCA, Naš prispevek k ciljem trajnostnega razvoja OZN
Cilji trajnostnega razvoja: 4 Kakovostno izobraževanje (kazalniki)
“S projektom FIRSTLIGHT (prva svetloba) bom moj raziskovalni pogled usmerila daleč v zgodovino vesolja, v čas nastanka prvih zvezd in galaksij. Pri tem bom uporabila podatke, ki jih bo moja skupina pridobila s teleskopom James Webb, saj smo v tej skupini razvili enega od najpomembnejših znanstvenih inštumentov na teleskopu, in sicer kamero NIRISS. S temi podatki bom preučevala obdobje temnega veka, ko so prve galaksije ionizirale neutralni vodik in spremenile vesolje iz neprepustnega v prozornega za vidno svetlobo”, je projekt opisala prof. Bradač, ki je do nedavnega delovala kot profesorica na Univerzi UC Davis v Kaliforniji, ZDA. Je članica skupine Near-Infrared Imager and Slitless Spectrograph (NIRISS) in članica programa Early Release Science. ERC projekt ji bo omogočil uspešno nadaljevanje kariere v Sloveniji, kjer bo ustanovila svojo raziskovalno skupino in jo povezala s kolegi iz Italije, ZDA in Kanade.
Kozmični temni vek – ko je bilo vesolje napolnjeno z nevtralnim vodikom, ki je bil neprepusten za ultravijolično svetlobo – naj bi se domnevno končal milijardo let po velikem poku. V tem obdobju so prvi viri svetlobe proizvedli dovolj energijskih fotonov za ioniziranje nevtralnega vodika in tako so začele nastajati prve galaksije. To pa je tudi ena najmanj razumljenih dob v evoluciji vesolja. Maruša Bradač bo s svojo ekipo poskusila razširiti znanje z uporabo globokih opazovanj, opravljenih z zmogljivim vesoljskim teleskopom James Webb (JWST) takoj po njegovi splovitvi v vesolje. Njen cilj je določiti časovni okvir reionizacije, opredeliti vlogo prvih galaksij v tem procesu in ugotoviti lastnosti zvezd v najstarejših galaksijah. Tako bomo dobili prvi vpogled v podrobnosti kozmične zore: obdobja, v katerem so nastale prve zvezde, črne luknje in galaksije v vesolju. Izmed vseh tokrat izbranih projekotv ERC Advanced Grants je bil projekt Maruše Bradač tudi izpostavljen na spletni starni ERC kot eden od petihih najobetavnješih projektov.
Več o tem v videu: Maruša Bradač: Izjava ob pridobitvi ERC-Advanced projekta
Ko je European Research Council - ERC je objavil dobitnike projektov za uveljavljene raziskovalce za leto 2021, je to bil poseben dan za Univerzo v Ljubljani in njeno Fakulteto za matematiko in fiziko, saj je dobila kar dva ERC projekta na isti dan. Dobitnika prestižnega financiranja sta profesorja na FMF - astrofizičarka, prof. dr. Maruša Bradač in matematik, akademik prof. dr. Franc Forstnerič.
V evropskem in nedvomno tudi v svetovnem merilu ERC predstavlja najprestižnejši znanstveni projekt, ki ga lahko dobi individualni raziskovalec. Poleg vrhunskega uspeha raziskovalcev, gre tudi za izjemen dosežek Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani - predvsem za njeno izjemno kakovostno raziskovalno okolje, ki ga nudi raziskovalcem in njihovim skupinam.
“Letošnja prejemnika ERC projektov (Advanced Grant) sta uveljavljena raziskovalca fakultete, in kar nas še posebej veseli, prihajata tako iz področja fizike kot tudi iz področja matematike, kar je prvič v Sloveniji,” je povedal dekan fakultete, prof. dr. Tomaž Košir in nadaljeval: ”znanstvena odličnosti, ki je edini kriterij ERC, je za fakulteto seveda velika spodbuda in potrditev, da imamo vrhunske raziskovalce in da nam uspeva ohranjati tudi ustrezne pogoje za sobivanje ambicij po kakovostnem pedagoškem delu in mednarodni raziskovalni odličnosti - oboje pa želimo prenašati na mlade. Obema raziskovalcema iskreno čestitam. To sta že sedmi in osmi ERC projekt sodelavcev fakultete oziroma tretji in četrti ERC projekt, ki jih v celoti vodimo na fakulteti, kar nas postavlja na zemljevid najboljših v Evropi.”
Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič je ob tem izjemenm uspehu čestital raziskovalcema in povedal: ”Ponosen sem, da slovenska znanost riše zemljevid prebojnih uspehov v evropskem prostoru in še posebej me veseli, da je pri tem Univerza v Ljubljani tako uspešna. Od leta 2007, ko je Evropski raziskovalni svet začel podejevati projekte ERC, so raziskovalke in raziskovalci Univerze v Ljubljani pridobili že osem teh prestižnih projektov. Iskrene čestitke cenjenemu kolegu akademiku prof. dr. Francu Forstneriču za prvi slovenski ERC projekt na področju matematike in astrofizičarki prof. dr. Maruši Bradač za projekt s področja raziskav vesolja. Maruša Bradač je že četrta raziskovalka naše univerze, ki ji je uspelo pridobiti prestižni ERC projekt in druga prejemnica takšnega projekta s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Leta 2011 je namreč sploh prvi slovenski ERC projekt pridobila raziskovalka s področja meteorologije prof. dr. Nedjeljka Žagar. To dokazuje, da so ženske v slovenski znanosti izjemno uspešne in močno prihajajo v ospredje tudi na področju naravoslovnih in tehničnih znanosti."
Funded by the European Union. Views and opinions expressed are however those of the author(s) only and do not necessarily reflect those of the European Union or the European Research Council Executive Agency. Neither the European Union nor the granting authority can be held responsible for them.