Datum objave: 22.08.2014
Sredi avgusta je bil v prestižni reviji Science objavljen članek z naslovom Pseudo three-dimensional maps of the diffuse interstellar band at 862 nm (Prostorske karte medzvezdnega absorpcijskega pasu pri 862 nanometrih), prvopodpisanih raziskovalca Janeza Kosa in prof. dr. Tomaža Zwittra s Fakultete za matematiko in fiziko. Članek obravnava sledi eksotičnih molekul v prostoru med zvezdami. Predstavljene so prve meritve lastnosti teh pasov, ki so neposredno povezane s fizikalnimi lastnostmi neznanih molekul, ki jih povzročajo.
Prostor med zvezdami ni povsem prazen, poleg prahu, posameznih atomov in preprostih molekul tam najdemo tudi sledi prisotnosti velikih makromolekul, ki so najverjetneje odkruški prašnih delcev. Žal pa ne vemo, za kakšne makromolekule gre. »Naša raziskava odpira nov pristop, ko z natančnim pregledovanjem svetlobe stotisočev zvezd, ki jo te makromolekule vzdolž poti svetlobe do Zemlje nekoliko absorbirajo, ugotovimo, kakšna je prostorska razporeditev teh molekul. Iz prostorske porazdelitve se da potem sklepati o fizikalnih lastnostih teh makromolekul, to je o njihovi masi, velikosti in električnem naboju,« je povedal Janez Kos.
»Uporabili smo podatke projekta RAVE (www.rave-survey.org), največjega spektroskopskega pregleda zvezd v naši Galaksiji doslej. Sodelujemo tudi v njegovih naslednikih: projektu Hermes-GALAH, ki tako kot RAVE poteka v Avstraliji, evropskem projektu Gaia-ESO, ki poteka v Čilu, in v vesoljski misiji Gaia Evropske vesoljske agencije, ki je bila izstreljena decembra lani. S temi popolnejšimi podatki bo mogoče poleg prostorske porazdelitve opazovati tudi gibanje teh makromolekul v Galaksiji in ugotoviti, od kod prihajajo. Mogoče bomo lahko ugotovili, kje in kdaj je eksplodirala kakšna supernova v našem delu Galaksije, ki je izvrgla te makromolekule, naši davni predniki pa so jo na nebu opazovali kot drugo sonce. In končno, po skoraj sto letih raziskovanj bi bilo lepo, da bi te velike makromolekule, ki so na meji med majhnim svetom atomov in mnogo večjimi prašnimi zrni, tudi dejansko identificirali,« je dodal prof. dr. Tomaž Zwitter.
Članek je dostopen tukaj, v prostodostopni verziji pa na arxiv.org. Dodatna pojasnila so dostopna na strani raziskovalne skupine.
Karti izmerjene absorpcije makromolekul umeščeni v del naše Galaksije, ki ga pokrivata. Avtorske pravice: Janez Kos, kolaboracija RAVE, Nick Risinger.