Datum objave: 12.02.2016
Kategorija: Najodličnejši raziskovalni dosežki, Interdisciplinarne raziskave, Naš prispevek k ciljem trajnostnega razvoja OZN
Cilji trajnostnega razvoja: 3 Zdravje in dobro počutje (kazalniki)
Prestižna medicinska revija New England Journal of Medicine je 10. februarja 2016 objavila prelomni prispevek raziskovalcev Medicinske Fakultete Univerze v Ljubljani (Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in Inštitut za patologijo) ter Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (Klinični oddelek za perinologijo Ginekološke klinike in Klinični inštitut za radiologijo), ki dokazuje, da virus Zika lahko okuži možgane ploda okužene matere ter povzroči trajno okvaro možganov ploda in mikrocefalijo. Raziskovalci so doslej le sumili na to povezavo, z raziskavo pa je bila prisotnost virusa Zika v možganih ploda tudi potrjena.
Raziskavo je vodila prof. dr. Tatjana Avšič Županc. Ključni sodelavci so bili tudi Jernej Mlakar, dr. Miša Korva, doc. dr. Nataša Tul, prof. dr. Mara Popović, asist. dr. Mateja Poljšak Prijatelj, Jerica Mraz, Marko Kolenc, Katarina Resman Rus, Tina Vesnaver Vipotnik, Vesna Fabjan Vodušek, zn. svet. dr. Alenka Vizjak, prof. dr. Jože Pižem in prof. dr. Miroslav Petrovec.
Prikaz virusnih delcev in velikega virusnega bremena v vzorcih možganskega tkiva, odsotnost drugih možnih povzročiteljev in sekvenciranje celotne virusne RNK so doslej najprepričljivejši dokazi, da so prirojene okvare osrednjega živčevja, povezane z okužbo z virusom Zika v nosečnosti, posledica razmnoževanja virusa v možganih ploda.
Raziskava temelji na primeru pred okužbo zdrave Evropejke, pri kateri se je med bivanjem in delom v Braziliji ob koncu prvega trimesečja nosečnosti pojavila vročinska bolezen z izpuščajem. Ultrazvočna preiskava je nepravilnosti ploda prvič prikazala v 29. tednu nosečnosti, v 32. tednu pa so z ultrazvokom ugotovili zastoj rasti ploda, mikrocefalijo in kalcinacije (poapnitve) v možganih. Mati je zaprosila za prekinitev nosečnosti, ki sta jo potrdili Etična komisija in Komisija za prekinitve nosečnosti.
Avtopsija ploda po prekinitvi nosečnosti je potrdila hude strukturne okvare možganov (zelo majhni možgani, skoraj popolna odsotnost možganskih vijug, hidrocefalus, kalcinacije), mikroskopski pregled možganskega tkiva pa spremembe, ki so značilne za virusno okužbo. Elektronska mikroskopija je v vzorcih možganskega tkiva prikazala virusom podobne delce in delce z značilnostmi flavivirusnih replikacijskih kompleksov (kar nakazuje razmnoževanje virusa v možganih).
Virološke preiskave z verižno reakcijo s polimerazo z reverzno transkriptazo (RT-PCR) so potrdile prisotnost RNK virusa Zika in razmeroma veliko virusno breme (veliko število kopij virusne RNK na enoto tkiva) v vzorcih možganskega tkiva. Številne odvzete vzorce možganov in drugih organov ter tkiv so testirali na prisotnost drugih flavivirusov (vključno z virusom denge in rumene mrzlice), drugih virusov (vključno z virusom chikungunye, citomegalovirusom in herpes virusi) in drugih možnih povzročiteljev bolezni. Virus Zika je bil edini prisoten povzročitelj, odkrili pa so ga izključno v vzorcih možganskega tkiva. Prisotnost virusa so potrdili z določitvijo nukleotidnega zaporedja celotne virusne RNK iz možganskega tkiva, ki je bila v 99,7 odstotkih skladna s sevoma virusa Zika, ki so ju odkrili v Francoski Polineziji leta 2013 in Sao Paolu v Braziliji leta 2015.
Izjemnemu dosežku se je poklonil tudi Senat Univerze v Ljubljani. Na povabilo rektorja prof. dr. Ivana Svetlika je senatorje na februarski seji nagovorila vodja odmevne raziskave prof. dr. Tatjana Avšič Županc. Njen nagovor si lahko preberete tukaj.