Dr. Jaka Tušek
Avtor fotografije: Aleš Beno
Datum objave: 09.09.2016
Kategorija: Raziskovalci v objektivu, ERC in MSCA, Interdisciplinarne raziskave, Naš prispevek k ciljem trajnostnega razvoja OZN,
Cilji trajnostnega razvoja: 13 Podnebni ukrepi (kazalniki)
Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko (LAHDE) s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je v sodelovanju z dansko tehnično univerzo razvil in izdelal prvi prototip regenerativnega elastokaloričnega hladilnika.
Razvita naprava je izdelana tako, da hladi in greje s pomočjo raztezanja in krčenja kosa superelastične kovine, ki nadomešča plin, ki ga za svoje delovanje potrebujejo klasični hladilniki. S tem poskušajo izboljšati relativno nizko učinkovitost ter z uporabo okoljsko neoporečnega hladiva izničiti učinek tople grede, kot velja za klasične hladilnike. Kot superelastični material oziroma hladivo je uporabljena zlitina niklja in titana (t. i. Nitinol). S segrevanjem in ohlajevanjem le-te so merili in opazovali učinke.
Novorazviti hladilnik je s tem potencialno bolj učinkovit kot klasični hladilnik. Meritve ter rezultate raziskave so objavili v priznani znanstveni reviji Nature Energy.
Dr. Jaka Tušek, prvi avtor objavljenega znanstvenega prispevka, je ob tem povedal: "Naredili smo prvi takšen sistem na svetu, ki je še v fazi prototipa, svetovna javnost pa je to zelo dobro sprejela. Presegli smo vse dozdajšnje rezultate na podobnih tehnologijah in s tem odprli vrata nadaljnjemu razvoju na tem področju."
Elastokalorične hladilnike je možno tudi prilagajati želeni velikosti in učinku, kar pomeni, da se njihova uporaba precej razširi. Uporabi se lahko za hlajenje posameznih procesorjev v računalnikih ali strežnikih, v električnih avtomobilih, pa tudi pri kuhinjskih pripomočkih ali toplotnih črpalkah.
Razvoj elastokaloričnega hlajenja financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Za izdelavo prototipa so se člani laboratorija LAHDE povezali tudi z Laboratorijem za varjenje s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani pod vodstvom prof. dr. Janeza Tuška.
Fotografija: Jaka Tušek/Nature/LAHDE